Spletna mesta

  • Oseba uporablja brajevo vrstico, povezano z računalnikom, za branje in navigacijo po digitalnih vsebinah.

    Bralniki zaslona: kaj so, kako delujejo in kaj zmorejo

    Bralnike zaslona najpogosteje uporabljajo slepe in slabovidne osebe, uporabljajo pa ga lahko tudi ljudje z začasnimi omejitvami vida ali v situacijah, ko je pogled na zaslon otežen. Ključno je, da bralnik zaslona ni samo “bralnik besedila na glas”, temveč omogoča…
    Preberi Več
  • Oseba z rokami bere vsebino na brajevi vrstici, povezani z računalniško tipkovnico.

    Podporne tehnologije

    Podporne tehnologije (original: assistive technologies) so strojne in programske rešitve, ki posameznikom omogočajo uporabo digitalnih naprav, storitev in vsebin ne glede na to, ali imajo trajno oviranost, začasno poškodbo, starostne spremembe, situacijske omejitve (npr. hrupno okolje) ali kombinacijo teh dejavnikov.…
    Preberi Več
  • Starejša oseba se nagiba proti zaslonu in si prilagaja očala, da bi lažje prebrala vsebino.

    Raznolike sposobnosti

    Raznolike sposobnosti pomenijo, da se zmožnosti posameznika lahko zelo razlikujejo – ne le zaradi ene “klasične” oviranosti, temveč tudi zaradi starosti, več hkratnih omejitev, zdravstvenih stanj, začasnih poškodb ali situacijskih okoliščin (npr. uporaba telefona na soncu, v hrupu, z eno…
    Preberi Več

  • Berljivost in razumljivost besedila v dostopni komunikaciji

    Digitalna dostopnost Osnovno
    Berljivo in razumljivo besedilo je temelj dostopne komunikacije, saj uporabnikom omogoča, da informacije hitro preberejo, razumejo in uporabijo, ne glede na njihove sposobnosti, izkušnje ali način dostopa do vsebine. Kadar je besedilo zapleteno, slabo strukturirano ali vizualno neustrezno oblikovano, lahko uporabnike izključi že na ravni razumevanja.

  • Video in avdio – Ko vsebino razumemo tudi brez poslušanja ali gledanja

    Digitalna dostopnost Osnovno
    Zagotavljanje nadomestnih načinov za predstavitev avdio in video vsebin ima ključno vlogo pri dostopnosti digitalnih vsebin. Kadar informacije niso na voljo samo v eni obliki, temveč tudi v besedilni ali zvočni obliki, lahko vsebino razume bistveno širši krog uporabnikov. Tako uporabniki niso odvisni zgolj od sluha ali vida, temveč lahko vsebino spremljajo na način, ki jim najbolj ustreza.
  • Deklica na prostem piha milne mehurčke, v roki drži posodico z raztopino za mehurčke.

    Kognitivne oviranosti

    Kognitivne oviranosti vplivajo na način, kako posamezniki razumejo, obdelujejo in si zapomnijo informacije ter kako se orientirajo v digitalnem okolju. Ne gre zgolj za intelektualne oviranosti, temveč tudi za težave s pozornostjo, spominom, branjem, razumevanjem jezika ali sprejemanjem odločitev. Zato…
    Preberi Več
  • Bližnji posnetek osebe z zaprtimi usti, ki drži telefonsko slušalko ob obrazu.

    Govorne oviranosti

    Govorne oviranosti vplivajo na način, kako posamezniki govorijo, tvorijo zvoke ali uporabljajo govor za komunikacijo. Te oviranosti se lahko kažejo kot nejasen govor, težave z izgovorjavo, počasnejše oblikovanje besed ali popolna nezmožnost govorne komunikacije. Zato digitalne storitve ne smejo predpostavljati,…
    Preberi Več
  • Dve osebi med videokonferenco komunicirata v znakovnem jeziku, ostali udeleženci spremljajo pogovor.

    Slušne oviranosti

    Oviranosti sluha vplivajo na način, kako posamezniki zaznavajo zvočne informacije in komunicirajo v digitalnem okolju. Te oviranosti niso omejene zgolj na popolno gluhoto, temveč vključujejo prirojeno ali pridobljeno gluhoto, delno izgubo sluha ter situacijske omejitve, kot so hrupno okolje ali…
    Preberi Več
  • Oseba uporablja voziček ter stikala in druge podporne naprave za upravljanje računalnika.

    Gibalne oviranosti

    Gibalne oviranosti vplivajo na način, kako posamezniki upravljajo računalnik, mobilne naprave in spletne vsebine. Te oviranosti se lahko kažejo kot omejena gibljivost rok, težave z natančnimi gibi, počasnejše odzivanje ali nezmožnost uporabe določenih vhodnih naprav. Zato morajo biti digitalne storitve…
    Preberi Več