Smernice

Berljivost in razumljivost besedila v dostopni komunikaciji

Berljivo in razumljivo besedilo je temelj dostopne komunikacije, saj uporabnikom omogoča, da informacije hitro preberejo, razumejo in uporabijo, ne glede na njihove sposobnosti, izkušnje ali način dostopa do vsebine. Kadar je besedilo zapleteno, slabo strukturirano ali vizualno neustrezno oblikovano, lahko uporabnike izključi že na ravni razumevanja.
Vrsta: Digitalna dostopnost
Zahtevnost: Osnovno
Avtor: DigARegion
Objavljeno:
Posodobljeno:
Deli na:

Smernica pokriva oviranosti:

Dostopno oblikovano besedilo zato ni le estetsko vprašanje, temveč funkcionalna zahteva. Jasna struktura, primerna zahtevnost jezika, ustrezna tipografija in zadosten kontrast zmanjšujejo napor pri branju, izboljšujejo orientacijo po vsebini ter omogočajo hitrejše razumevanje brez ponovnega branja.

Za katere uporabnike je berljivost posebej pomembna?

Berljivo in razumljivo besedilo je ključno za:

  • osebe z vidnimi oviranostmi,
  • osebe z disleksijo in drugimi kognitivnimi oviranostmi,
  • starejše uporabnike,
  • uporabnike bralnikov zaslona in povečav zaslona,
  • uporabnike z nižjo ravnjo znanja jezika.

Hkrati pa koristi tudi vsem ostalim, saj omogoča hitrejše branje, lažje razumevanje in manj napora pri uporabi vsebine.

Na kaj moramo biti pozorni pri oblikovanju besedil?

Pri oblikovanju besedil moramo biti pozorni na različne vidike, ki vplivajo na dostopnost vsebine za vse uporabnike. Pomembno je, da besedilo ni le vizualno ustrezno, temveč tudi funkcionalno berljivo, razumljivo, pravilno strukturirano in prilagodljivo.

Ključni elementi, na katere moramo biti pozorni:

  • zahtevnost besedila,
  • določen jezik vsebine,
  • ustrezna struktura,
  • senzorične značilnosti,
  • tipografija, besedilni kontrast in možnosti prilagajanja besedil.

Zahtevnost besedila

Besedilo naj bo jasno, razumljivo in jezikovno pravilno. Predolgi stavki, zapletene strukture in pretirana raba strokovnih izrazov lahko bistveno otežijo razumevanje, zlasti osebam z učnimi težavami, kognitivnimi oviranostmi ali slabšim znanjem jezika. Kadar so strokovni izrazi, tujke ali kratice nujni, jih je treba uporabnikom dodatno pojasniti.

Primer manj in bolj razumljivega besedila z enako vsebino:

Slaba praksa: Digitalna transformacija knjižničnega informacijskega sistema omogoča optimizacijo uporabniškega dostopa do integriranih podatkovnih zbirk.
Dobra praksa: Spletna knjižnica uporabnikom omogoča enostaven dostop do knjig in drugih vsebin.

Določen jezik vsebine

Spletne strani in dokumenti morajo imeti jasno določen jezik vsebine, da lahko podporne tehnologije, kot so bralniki zaslona, besedilo pravilno interpretirajo. Če jezik ni opredeljen, lahko pride do napačne izgovorjave ali nerazumevanja vsebine.

Posebno pozornost je treba nameniti tudi delom besedila, ki so zapisani v drugem jeziku kot osnovna vsebina strani, razen kadar gre za splošno uveljavljene izraze.

Primer pogoste napake:

Uporaba angleškega besedila povezave »Skip to main content« na slovenski spletni strani namesto »Pojdite na glavno vsebino«.

Prikaz pravilne rabe jezika za povezavo »Pojdite na vsebino«:

Povezava »Pojdite na vsebino« na spletni strani, ki uporabnikom omogoča hiter preskok na glavno vsebino.
Namig: Kjer je mogoče, uporabljaj izraze v jeziku strani; kadar uporabiš drug jezik, ga ustrezno označi.

Struktura besedila

Dobro strukturirano besedilo omogoča lažje razumevanje in učinkovito orientacijo po vsebini. Naslovi morajo slediti logični hierarhiji (H1, H2, H3 …) brez preskakovanja ravni, saj se uporabniki bralnikov zaslona pogosto pomikajo prav po naslovih.

Smiselna struktura koristi tako uporabnikom kot tudi iskalnikom in izboljšuje splošno preglednost vsebine.

Namig: Naslovi naj bodo določeni s pravilnimi slogovnimi ravnmi (naslov 1, naslov 2 …) in ne zgolj z večjo pisavo ali poudarjenim oblikovanjem, saj le tako ohranijo svoj pomen za podporne tehnologije in strukturo vsebine.

Primer ustrezne strukture naslovov:

Grafični prikaz pravilnega sosledja naslovov od H1 do H3 brez izpuščenih ravni.

Več o ustrezni strukturi strani in naslovih

Sklicevanje na senzorične značilnosti

Pri podajanju informacij se ne smemo zanašati zgolj na barvo, obliko ali položaj elementov. Takšna navodila so lahko nejasna ali nedostopna za uporabnike z različnimi oviranostmi.

Neustrezni primeri:

  • »V kvadratu spodaj so navedene ključne informacije.«
  • »Pravilni odgovori so obkroženi.«
  • »V okvirju na desni si lahko ogledate …«
Prikaz različnih vprašanj, pri katerih sta prvi dve vprašanji označeni z obkroženo številko.

Tipografija

Dostopna tipografija temelji na uporabi čitljivih pisav, ustreznih velikosti in razmikov, ki omogočajo udobno branje. To je še posebej pomembno za osebe z disleksijo, slabovidnostjo, kognitivnimi oviranostmi in starejše uporabnike.

Priporočljiva je uporaba preprostih pisav brez okraskov (sans-serif), zadostnega kontrasta ter ustreznega razmika med vrsticami in znaki.

Priporočene pisave:

Arial, Verdana, Helvetica, Tahoma …

Velikost pisave

Velikost besedila mora omogočati udobno branje brez dodatnega napora. Na spletu naj bo osnovna velikost pisave vsaj 16 px, v dokumentih pa najmanj 11 pt. Premajhna pisava otežuje branje in zmanjšuje razumljivost vsebine.

Razmiki in poravnava besedila

Ustrezni razmiki med vrsticami, odstavki in besedami bistveno izboljšajo berljivost. Priporočljivo je, da je razmik med vrsticami vsaj 1,5-kratnik velikosti pisave, med odstavki pa vsaj dvakratnik.

Besedilo naj bo poravnano levo, saj obojestranska poravnava ustvarja neenakomerne razmike, ki otežujejo branje.

VELIKE ČRKE, ležeče in podčrtano besedilo

Dolgotrajna raba velikih črk, ležeče pisave ali podčrtovanja zmanjšuje berljivost. Velike črke otežujejo prepoznavanje besed, ležeča pisava zmanjšuje jasnost znakov, podčrtovanje pa lahko uporabnike zavede, da gre za povezavo.

Namig: Podčrtovanje uporabljaj le za dejanske povezave.

Ustrezen kontrast besedila

Ustrezen kontrast besedila zagotavlja, da je vsebina dobro berljiva tudi za uporabnike s slabšim vidom, barvno slepoto ali v manj ugodnih svetlobnih razmerah. Besedilo mora biti dovolj jasno ločeno od ozadja, da ga lahko uporabniki brez težav preberejo in razumejo.

Več o ustreznem kontrastu in uporabi barve

Povezava s smernicami dostopnosti (WCAG)

Berljivost in razumljivost besedila naslavljajo zlasti naslednji kriteriji uspeha WCAG:

  • 1.3.1 Informacije in povezave
  • 1.4.3 Kontrast (najmanjši)
  • 1.4.4 Spreminjanje velikosti besedila
  • 1.4.12 Medbesedilni razmik
  • 3.1.1 Jezik strani
  • 3.1.2 Jezik delov
  • 3.1.5 Nivo branja (AAA)

Ti kriteriji zagotavljajo, da je besedilo zaznavno, razumljivo in prilagodljivo različnim uporabnikom ter predstavlja pomemben del celostno dostopne vsebine.