Poleg funkcij, ki so vgrajene neposredno v operacijske sisteme, obstaja še velik sklop podpornih tehnologij, ki so popolnoma strojne (npr. stikala, sledilniki pogleda) ali ločene programske rešitve (npr. napredni bralniki zaslona, napredni povečevalniki). Skupni imenovalec teh rešitev je, da z operacijskim sistemom sodelujejo prek njegovih dostopnostnih vmesnikov (accessibility API), prek gonilnikov (drivers) ali prek standardnih vhodnih naprav (tipkovnica/miška/touch) – in tako “prevajajo” uporabnikove akcije v ukaze ter hkrati interpretirajo vsebino uporabniškega vmesnika.
Napredni povečevalniki zaslona
Napredni povečevalniki (ločene aplikacije) običajno ponujajo več kot osnovna sistemska povečava:
- različne načine povečave (polnozaslonsko, “leča”, priklopljeno okno),
- izboljšave berljivosti (glajenje pisav, poudarjanje kazalke, sledenje fokusu in vnosu),
- barvne filtre in kontrastne načine (npr. obratni kontrast, posebne sheme),
- včasih tudi branje besedila ali “hover” branje za kombinirano rabo (povečava + govor).
Takšne rešitve so pomembne, ko uporabnik potrebuje zelo specifično kombinacijo povečave, sledenja in filtriranja, ki presega osnovne možnosti OS.
Napredni bralniki zaslona
Napredni bralniki zaslona (samostojne aplikacije) pogosto prinesejo:
- bolj granularno navigacijo (po elementih, regijah, naslovih, tabelah, oznakah obrazcev),
- napredne nastavitve govora (več glasov, profili, hitrost, izgovorjava, slovarji),
- učinkovitejše bližnjice in “power user” načine za delo (pisarne, razvojna orodja, specializirane aplikacije),
- izboljšano podporo brajevim vrsticam in profesionalnim delovnim tokovom (možnost nastavitev samodejnih izvajanj – macro).
V praksi uporabniki pogosto kombinirajo vgrajeni bralnik (za osnovno rabo) in naprednega (za intenzivno delo ali specifične aplikacije).
Stikala (switches) in vmesniki za stikala
Stikala so strojne naprave (ali prilagojeni gumbi), ki lahko delujejo kot en sam potrditveni signal ali kot več različnih signalov. Uporabljajo se:
- za skeniranje elementov na zaslonu (OS ali posebna aplikacija označuje možnosti, uporabnik potrdi z gumbom),
- za nadzor naprave, ko je gibanje rok omejeno (npr. ena tipka, dve tipki, več tipk),
- v kombinaciji z različnimi nosilci: ročni gumb, nožno stikalo, nagib glave, dotik z brado ipd.
Za povezavo z OS se pogosto uporabljajo specializirani stikalni vmesniki (USB/Bluetooth), ki se operacijskemu sistemu “predstavijo” kot tipkovnica ali drug standarden vhod.
Prav zaradi tega načina predstavitve je pri zagotavljanju dostopnosti eden najpomembnejših elementov prav zagotavljanje polne podpore za tipkovnico.
Sip-and-puff stikala
Sip-and-puff je posebna vrsta stikala, kjer uporabnik z vdihom/izdihom skozi cev sproži različne signale (npr. kratek vdih, dolg vdih, kratek izdih, dolg izdih). To je ključno pri uporabnikih z zelo omejeno motoriko, kjer je dihanje najbolj zanesljiv “input”.
- uporablja se za upravljanje računalnika prek skeniranja,
- pogosto tudi za upravljanje invalidskega vozička ali komunikatorjev,
- lahko deluje kot več “virtualnih tipk” iz samo enega fizičnega vmesnika.
Upravljanje z očmi (eye tracking)
Sledilniki pogleda so običajno kombinacija strojne opreme (kamera/senzor) in programske opreme, ki:
- iz pogleda izračuna kazalec miške,
- omogoča klik z zadržkom pogleda (dwell), z dodatnim stikalom ali z drugo potrditvijo,
- pogosto vključuje tipkovnico na zaslonu, predikcijo besed in bližnjice za hitrejšo komunikacijo.
To je posebej učinkovito pri uporabnikih, ki lahko stabilno usmerjajo pogled, a ne morejo uporabljati tipkovnice ali miške.
Drugi primeri
Sem sodijo še:
- prilagojene tipkovnice in alternativne miške (npr. sledilne kroglice, joysticki),
- zunanji komunikatorji/AAC naprave, ki se povežejo z računalnikom ali telefonom,
- namenske aplikacije za nadzor okolja (smart home) in komunikacijo, ki se integrirajo z OS ali delujejo samostojno.