Dostopne informacije in komunikacija

Dve osebi v knjižnici na prenosnem računalniku spremljata video vsebino.

Informacije in komunikacija omogočajo ljudem sodelovanje v družbi; od dostopa do storitev in uveljavljanja pravic do izobraževanja, dela in vsakdanjih odločitev. Kadar informacije niso podane na dostopen, razumljiv in zaznaven način, lahko posameznike izključijo ne zaradi pomanjkanja interesa, temveč zaradi ovir v načinu sporočanja.

Kako narediti informacije in komunikacijo dostopnejše?

Dostopna komunikacija pomeni jasno strukturirane, jezikovno razumljive in večkanalno podane informacije (besedilo, ikone, zvok, video, znakovni jezik), tako v digitalnem kot fizičnem okolju. Takšen pristop zmanjšuje nesporazume, povečuje zaupanje v institucije ter omogoča samostojno in varno uporabo storitev za čim širši krog uporabnikov.

1. Večkanalno podajanje informacij

Zakaj je pomembno?

Če je informacija podana samo na en način (npr. samo govor, samo besedilo ali samo barva), je za del uporabnikov lahko nedostopna. Različni ljudje informacije zaznavajo na različne načine, zato en sam kanal pogosto ni dovolj.

Ključne prilagoditve:

  • Informacije v več oblikah: besedilo, ikone, zvok, video, po potrebi znakovni jezik.
  • Podnapisi za video, prepisi za avdio vsebine.
  • Zvočni opisi ali tolmačenje v znakovni jezik, kadar je to potrebno.
  • Pomembna sporočila niso odvisna le od barve, zvoka ali slike.
Namig: Vprašaj se, ali bi uporabnik informacijo razumel tudi brez zvoka, brez slike ali brez barvnih razlik.

 

Televizijsko obvestilo o zapori cest z vključeno tolmačko slovenskega znakovnega jezika in podnapisi.

Več o avdio in video vsebini(odpre se v novem oknu)

2. Jasen in razumljiv jezik

Zakaj je pomembno?

Zapleten strokovni jezik, dolgi stavki in nejasna navodila otežujejo razumevanje, zlasti osebam s kognitivnimi oviranostmi, starejšim uporabnikom in ljudem, ki jezika ne obvladajo dobro.

Ključne prilagoditve:

  • Uporaba jasnega, enostavnega in neposrednega jezika.
  • Kratki stavki in logično razdeljena vsebina.
  • Izogibanje nepotrebnemu strokovnemu žargonu ali njegovo pojasnjevanje.
Namig: Če mora uporabnik besedilo prebrati večkrat, da razume pomen, je verjetno preveč zapleteno.

 

Primer dostopnih navodil za postopek, razdeljenih na jasne korake, z enostavnimi pojasnili na levi ter nedostopnega in nerazumljivega podajanja informacij na desni.

Več o berljivosti in razumljivosti besedila(odpre se v novem oknu)

3. Jasna struktura informacij

Zakaj je pomembno?

Nepregledna in slabo strukturirana sporočila otežujejo iskanje ključnih informacij. Uporabniki bralnikov zaslona, pa tudi vsi drugi, se lažje orientirajo v vsebini, ki ima jasno strukturo.

Ključne prilagoditve:

  • Logičen vrstni red informacij.
  • Jasni naslovi, podnaslovi in poudarjene ključne informacije.
  • Dosledna struktura pri ponavljajočih se obvestilih ali postopkih.
Namig: Uporabnik mora že ob hitrem pregledu razumeti, kaj je bistveno in kaj sledi.
Primer hierarhične strukture naslovov v vsebini.

Več o strukturirani vsebini in naslovih(odpre se v novem oknu)

Več o vrstnem redu vsebin(odpre se v novem oknu)

4. Predvidljivo in jasno sporočanje stanja

Zakaj je pomembno?

Uporabnik mora vedno vedeti, kaj se dogaja: ali je postopek zaključen, ali je prišlo do napake ali spremembe. Nejasna ali zgolj vizualna sporočila povzročajo zmedo in negotovost.

Ključne prilagoditve:

  • Sporočila o stanju so jasno zapisana in razumljiva.
  • Spremembe niso označene le z barvo ali zvokom.
  • Informacija je zaznavna tudi za podporne tehnologije.
Namig: Vsaka pomembna sprememba mora biti uporabniku jasno in nedvoumno sporočena.
Primer obvestila o oddaji obrazca.

Več o dostopnih statusnih sporočilih(odpre se v novem oknu)

Več o dostopnem sporočanju napak(odpre se v novem oknu)

Zakaj dostopna komunikacija koristi vsem?

Čeprav je dostopna komunikacija pogosto povezana z oviranostmi, v resnici izboljšuje izkušnjo za vse, saj so informacije hitreje razumljive, postopki manj stresni, manj je napak in potrebe po dodatnih pojasnjevanjih, komunikacija pa je zato učinkovitejša in bolj vključujoča. Dostopne informacije pri tem ne pomenijo poenostavljanja vsebine, temveč jasno in premišljeno podajanje, ki vsem omogoča enake možnosti sodelovanja v družbi.