Smernice

Video in avdio – Ko vsebino razumemo tudi brez poslušanja ali gledanja

Zagotavljanje nadomestnih načinov za predstavitev avdio in video vsebin ima ključno vlogo pri dostopnosti digitalnih vsebin. Kadar informacije niso na voljo samo v eni obliki, temveč tudi v besedilni ali zvočni obliki, lahko vsebino razume bistveno širši krog uporabnikov. Tako uporabniki niso odvisni zgolj od sluha ali vida, temveč lahko vsebino spremljajo na način, ki jim najbolj ustreza.
Vrsta: Digitalna dostopnost
Zahtevnost: Osnovno
Avtor: DigARegion
Objavljeno:
Posodobljeno:
Deli na:

Smernica pokriva oviranosti:

Nadomestni načini predstavljanja vsebin vključujejo podnapise, besedilne prepise in zvočne opise. Ti omogočajo dostop do ključnih informacij tudi takrat, ko uporabnik ne sliši zvoka, ne vidi slike ali do vsebine dostopa v drugačnih okoliščinah. S tem se odpravljajo ovire pri razumevanju in uporabi avdio-vizualnih vsebin ter zagotavlja enakovreden dostop do informacij.

 

Primer prikaza video vsebine v predvajalniku.

Za katere uporabnike so nadomestni načini posebej pomembni?

Nadomestni načini za avdio in video vsebine so ključni za:

  • osebe z oviranostmi sluha, ki ne zaznavajo ali težko zaznavajo zvok,
  • osebe z vidnimi oviranostmi, ki ne morejo slediti vizualnim informacijam,
  • osebe z gluhoslepoto, ki potrebujejo prilagojene oblike predstavitve,
  • uporabnike z določenimi kognitivnimi oviranostmi, ki lažje razumejo vsebino v alternativnih oblikah.

Hkrati pa takšne rešitve koristijo tudi številnim drugim uporabnikom v vsakdanjih situacijah, na primer v hrupnem okolju, pri uporabi naprav brez zvoka, pri slabših svetlobnih pogojih ali pri ponovnem pregledu vsebine, kjer je besedilni prepis bolj pregleden in praktičen.

Podnapisi

Podnapisi predstavljajo besedilni prikaz govora in drugih pomembnih zvočnih informacij v videoposnetku. Prikazujejo se usklajeno z zvokom, tako da uporabnik lahko hkrati spremlja dogajanje in bere vsebino. S tem omogočajo razumevanje videa tudi takrat, ko zvok ni dostopen ali razumljiv.

Še posebej so pomembni za osebe z okvarami sluha, za uporabnike, ki jezika posnetka ne obvladajo najbolje, za tiste, ki lažje razumejo pisno kot govorjeno vsebino, ter za uporabnike v okoljih, kjer predvajanje zvoka ni mogoče ali ni primerno, na primer v knjižnici ali na javnem prevozu.

Namig: Podnapisi naj poleg govora vključujejo tudi druge pomembne zvočne informacije, na primer zvočne učinke, opozorila ali glasbo, kadar so pomembni za razumevanje vsebine.
Namig: Priporočljiva je uporaba zaprtih podnapisov oziroma closed captions (CC), saj omogočajo prilagoditev velikosti, barve in pisave glede na potrebe uporabnika.

Primer podnapisov na videoposnetku:

Prikaz podnapisov med predvajanjem video vsebine.

Prepisi

Prepis je celovit besedilni zapis govora in drugih zvočnih informacij iz avdio ali video vsebine. Uporabnikom omogoča, da do informacij dostopajo brez poslušanja, hkrati pa omogoča hiter pregled ali iskanje konkretnih delov vsebine.

Prepisi so še posebej uporabni za osebe z okvarami sluha, za uporabnike, ki raje berejo kot poslušajo, ter v situacijah, kjer predvajanje zvoka ni mogoče. Poleg tega so zelo koristni za prevajanje, arhiviranje in ponovno uporabo vsebin v drugih oblikah.

Namig: Opisni prepisi pri videoposnetkih poleg zvočne vsebine vključujejo tudi pomembne vizualne informacije, kar je še posebej pomembno za gluho-slepe uporabnike.

Primer prepisa video vsebine:

Prikaz prepisa vsebine ob oknu za predvajanje video vsebine.

Zvočni opisi

Zvočni opisi so govorni dodatki, ki opisujejo ključne vizualne elemente videoposnetka, kot so dogajanje, okolje, gibi, mimika ali spremembe na zaslonu. Namenjeni so temu, da se pomembne vizualne informacije posredujejo tudi uporabnikom, ki jih ne morejo videti. Običajno so umeščeni v premore med dialogi, da ne prekrivajo govora.

Najpomembnejši so za slepe in slabovidne osebe, saj jim omogočajo razumevanje vsebine, ki temelji na vizualnem dogajanju. Zvočni opisi se pogosto uporabljajo v filmih, izobraževalnih posnetkih, predstavitvah in drugih video vsebinah, kjer slika nosi ključen del pomena.

Primer zvočnega opisa v besedilni obliki (čeprav so zvočni opisi praviloma namenjeni govornemu podajanju):

Avdiodeskripcija:
Moški sedi za mizo in na računalniku začne gledati video.

Govor:
»Videi niso le slike, gre tudi za zvok. Brez zvoka bi morali ugibati, o čem govori ta film.«

Avdiodeskripcija:
Video na njegovem računalniku prikazuje osebo, ki govori v kamero.

Dobra praksa: Zvočni opis uporabniku posreduje ključne informacije o dogajanju na zaslonu, ki jih iz samega govora ne bi mogel razbrati.

Prevod v znakovni jezik

Prevod v znakovni jezik omogoča dostop do avdio-vizualnih vsebin uporabnikom, ki slovenskega govornega jezika ne uporabljajo ali ga ne zaznavajo. Za mnoge gluhe osebe je slovenski znakovni jezik (SZJ) prvi jezik, zato podnapisi ali prepisi sami po sebi niso vedno dovolj.

V določenih primerih je prevod v slovenski znakovni jezik tudi zakonsko obvezen – zlasti pri upravnih, sodnih in drugih pravnih postopkih ter pri pomembnih javnih obvestilih in informacijah.

Namig: Tolmač mora biti ves čas jasno viden.
Namig: Okno s tolmačem ne sme biti premajhno in ne sme izginiti ali se prekrivati.
Namig: Poskrbi za dober kontrast ozadja, da so roke, obraz in gibi jasno razločni.
Namig: Pomembni so vidni gibi rok, mimika in obrazna ekspresija, saj so sestavni del znakovnega jezika.
Namig: Tolmač naj bo ustrezno osvetljen, brez motečih vizualnih elementov v ozadju.

Kakovosten prevod v znakovni jezik omogoča enakovreden dostop do informacij in pomembno dopolnjuje druge oblike dostopnosti, kot so podnapisi in prepisi.

Primer prevoda spletne vsebine v znakovni jezik:

Prikaz tolmača za slovenski znakovni jezik v modalnem oknu, ki prevaja vsebino spletne strani v ozadju.

Povezava s smernicami dostopnosti (WCAG)

Področje avdio in video vsebin naslavljajo naslednji kriteriji uspeha WCAG:

  • 1.2.1 Samo-avdio in samo-video (predposneto)
  • 1.2.2 Podnapisi (predposneti)
  • 1.2.3 Zvočni opis ali nadomestilo za medij (predposneto)
  • 1.2.4 Podnapisi (v živo)
  • 1.2.5 Zvočni opis (predposneto)
  • 1.2.7 Razširjen zvočni opis (predposneto)
  • 1.2.8 Medijska alternativa (predposneto)

Ti kriteriji zagotavljajo, da so informacije v avdio in video vsebinah dostopne tudi uporabnikom, ki ne morejo slišati zvoka ali videti slike. Z uvedbo podnapisov, prepisov, zvočnih opisov in drugih nadomestnih oblik se odpravljajo ovire pri razumevanju vsebine ter omogoča enakovreden dostop do informacij osebam z oviranostmi sluha, vida in gluhoslepote.

Hkrati te rešitve izboljšujejo preglednost, uporabnost in prilagodljivost vsebin tudi za širšo javnost.