- Prispevek pripravila:
- Andreja, Zavod A11Y.si
V okviru projekta DigARegion – Digitalno dostopna regija potekajo številna usposabljanja o digitalni dostopnosti na različnih ravneh, tako na slovenski kot italijanski strani. Eden izmed izvajalcev usposabljanj je tudi Zavod A11Y.si, ki sodeluje pri ozaveščanju in krepitvi znanja o digitalni dostopnosti.
Ker želimo, da udeleženci z usposabljanj odnesejo čim več praktičnega znanja in uporabnih priporočil, je pomemben del predavanj namenjen analizi konkretnih primerov. Skupaj pregledamo spletišča udeležencev, izpostavimo dobre prakse ter opozorimo na najpogostejša neskladja z vidika digitalne dostopnosti, ki osebam z oviranostmi otežujejo ali celo onemogočajo dostop do spletnih vsebin.
Nedostopnost pri uporabi tipkovnice
Ena najpogostejših napak, s katero se srečujemo, je spletna stran, ki je ni mogoče uporabljati samo s tipkovnico. Za slepe uporabnike ter številne osebe z gibalnimi oviranostmi, ki se pri uporabi računalnika zanašajo izključno na tipkovnico ali njene alternative, je takšno spletišče lahko delno ali celo popolnoma neuporabno.
Pogosto naletimo na podmenije, gumbe in druge interaktivne elemente, do katerih s tipkovnico sploh ni mogoče dostopati ali jih aktivirati. Če uporabnik do elementa ne more priti, tudi ne more opraviti želene naloge ali dostopati do informacij.
Več o dostopnosti s tipkovnico (odpre se v novem oknu)
Nezadostni kontrasti
Drugo zelo pogosto neskladje predstavljajo neustrezni kontrasti besedila in drugih uporabniških elementov. To vključuje tako kontrast med besedilom in ozadjem kot tudi kontrast ikon, gumbov in drugih grafičnih elementov.
Nezadostni kontrasti otežujejo uporabo spletišč slabovidnim osebam, starejšim uporabnikom in tudi številnim drugim, na primer pri uporabi mobilnega telefona na prostem ali v močni sončni svetlobi. Verjetno se je že vsakemu zgodilo, da je moral močno naprezati oči, ker besedila na spletni strani skoraj ni bilo mogoče prebrati.
Pri oblikovanju spletišč je še vedno pogosto več poudarka na vizualni podobi kot na dejanski uporabnosti za vse uporabnike. Dostopno oblikovanje pa dokazuje, da je mogoče oboje uspešno združiti.
Več o ustreznem kontrastu in uporabi barve (odpre se v novem oknu)
Besedilna nadomestila za slike
Pomemben del sodobnih spletišč predstavljajo fotografije, ikone, grafike in druge vizualne vsebine. Te uporabnikom pomagajo pri razumevanju vsebine, vendar le, če so pripravljene na dostopen način.
Vsaka informativna slika mora imeti ustrezno besedilno nadomestilo, ki uporabnikom bralnikov zaslona omogoča dostop do enake informacije kot uporabnikom, ki sliko vidijo. Dodajanje opisov je tehnično razmeroma preprosto in časovno nezahtevno, kljub temu pa gre za eno najpogostejših napak, ki jih opažamo pri pregledih spletišč.
Več o ustreznih besedilnih nadomestilih(odpre se v novem oknu)
Nedostopne video vsebine
Čeprav danes spletne strani uporabnikov ne presenetijo več s samodejnim predvajanjem glasbe, postajajo video vsebine vse pomembnejši način podajanja informacij. Muzeji predstavljajo razstave, občine znamenitosti, turistične organizacije destinacije, šole pa svoje programe.
Za večino uporabnikov video predstavlja bogat vir informacij, vendar ga vsi ne morejo zaznati na enak način. Zato morajo biti video vsebine opremljene s podnapisi, za vsebine z bistvenimi vizualnimi informacijami pa tudi z avdiodeskripcijo. V praksi so takšne prilagoditve še vedno razmeroma redke.
Več o dostopnih video vsebinah (odpre se v novem oknu)
Zavedanje je prvi korak
To je le nekaj najpogostejših neskladij, s katerimi se srečujemo na usposabljanjih. Hkrati gre za primere, ki jih udeleženci najlažje razumejo, saj hitro spoznajo, kako lahko že navidezno majhne napake nekomu bistveno otežijo ali celo onemogočijo uporabo spletnih storitev.
Največji učinek usposabljanj je pogosto trenutek, ko udeleženci prepoznajo ta neskladja na lastnem spletišču. To je prvi in najpomembnejši korak – zavedanje. Naslednji pa je odprava teh ovir, s katero digitalne vsebine postanejo dostopnejše in vključujoče za vse uporabnike.