Smernice

Ko je tipkovnica glavni način uporabe spleta

Tipkovnica ima ključno vlogo pri dostopnosti digitalnih vsebin. Za marsikaterega uporabnika ni zgolj dodatna možnost, temveč osnovni način uporabe spleta. Kadar uporaba miške ni mogoča ali je zelo otežena, tipkovnica omogoča dostop do informacij, navigacijo po strani in uporabo vseh funkcionalnosti spletnega mesta.
Vrsta: Digitalna dostopnost
Zahtevnost: Osnovno
Avtor: Andreja Bevc
Objavljeno:
Posodobljeno:
Deli na:

Smernica pokriva oviranosti:

Namesto miške uporabniki uporabljajo tipkovnico ali njene alternative, kot so stikala, tipkovnični načini upravljanja na zaslonih na dotik ali podporne tehnologije, ki temeljijo na tipkovnični navigaciji. Zato morajo biti vse funkcije spletne strani – od navigacije in obrazcev do gumbov in drugih interaktivnih elementov – v celoti dostopne s tipkovnico. Premikanje po vsebini mora potekati logično in predvidljivo, elemente pa mora biti mogoče enostavno aktivirati, uporabnik pa mora imeti ves čas jasno informacijo o tem, kje se trenutno nahaja.

Za katere uporabnike je uporaba tipkovnice posebej pomembna?

Dostopnost s tipkovnico je ključna za:

  • osebe z vidnimi oviranostmi, ki uporabljajo bralnike zaslona,
  • osebe z gibalnimi oviranostmi,
  • osebe z zmanjšano fino motoriko ali tresenjem rok,
  • osebe s težavami pri koordinaciji gibov.

Hkrati pa uporaba tipkovnice koristi tudi številnim drugim uporabnikom v vsakdanjih situacijah, na primer ob začasnih poškodbah, pri uporabi prenosnikov brez miške ali pri hitrejšem upravljanju spletnih vsebin.

Primer alternativne tipkovnice:

Ergonomska alternativna tipkovnica z razdeljeno postavitvijo in velikimi kontrastnimi tipkami je postavljena na leseni pisalni mizi.

Vsebine morajo biti upravljive s tipkovnico

Dostopnost s tipkovnico pomeni, da lahko uporabnik brez uporabe miške doseže in uporablja vse interaktivne dele spletne strani. Sem sodijo povezave, gumbi, obrazci, meniji, zavihki, drsniki, modalna okna, pojavna obvestila in drugi nadzorni elementi.

Kako preverimo, ali je vsebina dostopna s tipkovnico?

Najenostavnejši način preverjanja je, da spletno stran uporabljamo izključno s tipkovnico. Če lahko s tipkami Tab, Shift + Tab, Enter, Space in smernimi tipkami dostopamo do vseh interaktivnih elementov in jih tudi uporabljamo, je vsebina praviloma dostopna.

Takšno testiranje hitro pokaže težave, kot so izgubljen ali neviden fokus, nelogično zaporedje elementov ali deli strani, ki jih s tipkovnico sploh ni mogoče doseči.

Namig: Poskusite nekaj vsakdanjih opravil na spletu opraviti samo s tipkovnico – hitro se pokaže, kje so težave.

Pogoste težave pri uporabi tipkovnice

Glavni meni in podmeniji

Zelo pogosta težava so navigacijski meniji, ki se odprejo le ob premiku miške. Ker se na tipkovnico ne odzivajo, so za uporabnike tipkovnice neuporabni in jim preprečujejo dostop do dela vsebine.

Primer podmenija, ki se odpre le ob premiku z miško:

Primer spletnega menija, kjer se podmeni odpre samo z miško

Slaba praksa: Podmeni se odpre samo ob premiku miške in ga s tipkovnico ni mogoče doseči.

Preskakovanje ponavljajoče se vsebine

Če uporabniki tipkovnice nimajo možnosti preskoka ponavljajočih se elementov, kot so glavni meniji, morajo ob vsakem obisku strani znova prehajati skozi isto vsebino. To je zamudno, naporno in po nepotrebnem otežuje dostop do glavne vsebine.

Namig: Na stran dodajmo delujočo povezavo »Preskoči na glavno vsebino«, ki omogoča hiter dostop do osrednjega dela strani.

Primer povezave za preskok ponavljajoče se vsebine:

Primer povezave Preskoči na vsebino na vrhu spletne strani

Obrazci in interaktivni elementi

Obrazci, pri katerih niso vsi elementi dosegljivi s tipkovnico, predstavljajo resno oviro. Če uporabnik ne more izbrati možnosti ali oddati obrazca, naloge ne more dokončati.

Namig: Kjer je mogoče, uporabljajmo semantične HTML elemente, saj podpornim tehnologijam olajšajo razumevanje strukture in namena vsebine.

Primer gumba za izbiro DA ali NE, ki ni dosegljiv s tipkovnico. Ob gumbu je prikazano besedilo za podajo soglasja za naročilo na e-novice.

Vrtiljaki oziroma carousel elementi

Vrtiljaki s slikami morajo biti upravljivi tudi s tipkovnico. Če to ni omogočeno, so za nekatere uporabnike povsem neuporabni in moteči.

Namig: Vrtiljaki so pogosto moteči in jih veliko uporabnikov prezre. Če jih vseeno uporabimo, morajo omogočati ustavitev in upravljanje s tipkovnico.

Primer vrtiljaka slik na spletni strani:

Vrtiljak na spletni strani muzeja prikazuje razstavljene okostnjake različnih živali v naravoslovnem muzeju.

Na kaj moramo biti še posebej pozorni?

Pri premikanju s tipko Tab moramo preveriti, ali se fokus kje ujame. Tipkovnični zastoj nastane, kadar element zadrži fokus in uporabniku ne omogoča nadaljevanja ali izhoda. To lahko uporabo spletne strani močno oteži ali celo onemogoči.

Slaba praksa: Uporabnik odpre pojavno okno, vendar ga s tipkovnico ne more zapreti ali zapustiti.
Dobra praksa: Uporabnik lahko po strani napreduje s tipko Tab, se po potrebi vrne s kombinacijo Shift + Tab ter zapre pojavna okna s tipko Esc ali z dosegljivim gumbom za zapiranje.

Kako preverimo dostopnost s tipkovnico?

Pri preverjanju si lahko pomagamo z naslednjimi vprašanji:

  • Ali lahko s tipko Tab dosežemo vse povezave, gumbe in obrazce?
  • Ali je trenutni fokus jasno viden?
  • Ali je zaporedje premikanja po strani logično?
  • Ali lahko uporabnik odpre in zapre menije, podmenije, pojavna okna in druge interaktivne elemente?
  • Ali se fokus kje ujame in uporabnik ne more nadaljevati?
  • Ali je mogoče preskočiti ponavljajočo se vsebino?

Povezava s smernicami dostopnosti (WCAG)

Področje uporabe tipkovnice naslavljajo naslednji kriteriji uspeha WCAG:

  • 2.1.1 Tipkovnica

    Ta kriterij zagotavlja, da so vse funkcionalnosti spletne strani dostopne tudi s tipkovnico, brez potrebe po uporabi miške.

  • 2.1.2 Brez tipkovničnega zastoja

    Uporabnik mora imeti možnost, da se s tipkovnico premakne v posamezen element in iz njega tudi izstopi.

  • 2.1.4 Bližnjične tipke

    Če spletna stran uporablja bližnjične tipke, jih mora biti mogoče izklopiti, spremeniti ali uporabljati le ob fokusu na določenem elementu.

  • 2.4.3 Fokusni red

    Zaporedje premikanja po strani mora biti logično in smiselno glede na vsebino ter funkcionalnosti strani.

  • 2.4.7 Viden fokus

    Uporabnik mora ves čas jasno videti, kateri element je trenutno izbran oziroma aktiven.

  • 2.4.11 Fokus ni zakrit (najmanjše)

    Element, ki prejme fokus, ne sme biti v celoti zakrit z drugimi elementi strani.

Ti kriteriji zagotavljajo, da je spletna vsebina v celoti upravljiva s tipkovnico, brez zastojev, z jasnim in predvidljivim premikanjem fokusa ter pravilno označenimi interaktivnimi elementi.

S tem omogočamo enakovredno uporabo spleta uporabnikom, ki ne morejo uporabljati miške, hkrati pa izboljšujemo dostopnost, uporabnost in zanesljivost digitalnih storitev za vse.