Tudi dobro izbrana in pravilno postavljena razstavna informacija ni dostopna, če je obiskovalec ne more prebrati. Pri oblikovanju napisov zato poskrbimo za dobro osvetlitev, ustrezen kontrast in dovolj veliko, jasno berljivo pisavo.
Za katere uporabnike je to posebej pomembno?
Berljivi razstavni napisi so posebej pomembni za:
- osebe z vidnimi oviranostmi,
- osebe z disleksijo in drugimi težavami pri branju,
- osebe s kognitivnimi oviranostmi,
- starejše obiskovalce.
Ustrezno oblikovanje pa olajša ogled vsem obiskovalcem, zlasti kadar informacije berejo z večje razdalje, v slabših svetlobnih pogojih ali v prostoru z veliko drugimi vizualnimi informacijami.
Osvetlitev in kontrast
Za dobro berljivost mora biti napis dovolj in enakomerno osvetljen ter jasno kontrasten glede na podlago. Za ljudi z okvarami vida je priporočena osvetljenost napisa med 100 in 300 luksi, pri čemer naj bo osvetlitev usklajena z okolico.
Izogibamo se napisom na steklu in drugih podlagah, pri katerih se ozadje spreminja. Svetel napis na steklu je lahko na temnem delu ozadja dobro viden, na svetlem pa skoraj izgine. Na berljivost lahko močno vplivajo tudi odsevi in sence predmetov ali delov vitrine.

Izbor pisave
Za razstavne napise uporabljamo preproste in dobro berljive pisave. Primerne so predvsem neserifne ali preproste serifne pisave, pri katerih se posamezne črke in številke med seboj jasno razlikujejo.
Posebej pomembno je preveriti znake, ki jih lahko hitro zamenjamo, na primer malo črko l, veliko črko I in številko 1 ali številke 5, 6 in 8. Pomembno je tudi, da imajo male črke jasno oblikovane podaljške, saj ti pomagajo pri hitrejšem prepoznavanju besed.
Dekorativne pisave lahko uporabimo kot oblikovalski element, vendar ne za podajanje bistvenih informacij.

Ležeče pisave in velike tiskane črke
Pri pomembnih informacijah se izogibamo pisavam v slogu rokopisa in ležečemu tisku (italic), saj spremenjena oblika črk otežuje njihovo prepoznavanje. Za poudarjanje lahko namesto tega uporabimo na primer krepko pisavo, narekovaje ali druge jasno zaznavne načine.
Tudi daljše besedilo, zapisano samo z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI, je težje berljivo. Besede imajo bolj enotno obliko, zato jih uporabnik počasneje prepoznava. Velike črke zato uporabljamo predvsem za kratke naslove ali posamezne poudarke.

Velikost pisave
Velikost pisave določimo glede na razdaljo, s katere bodo obiskovalci besedilo dejansko brali. Večja kot je bralna razdalja, večje morajo biti črke.
Po priporočilih Smithsonian Guidelines for Accessible Exhibition Design so priporočene približne velikosti:
| Predvidena bralna razdalja | Višina črke X | Velikost pisave |
|---|---|---|
| manj kot 75 mm | 4,5 mm | 24 pt |
| 1 m | 9 mm | 48 pt |
| 2 m | 19 mm | 100 pt |
| 3 m | 28 mm | 148 pt |
Pri napisih, nameščenih približno dva metra nad tlemi, morajo biti velike začetnice visoke najmanj 75 mm. Tudi pri branju iz neposredne bližine naj višina velikih začetnic ne bo manjša od 4,5 mm.
Pri načrtovanju ne upoštevamo le teoretične razdalje med obiskovalcem in napisom. V razstavnem prostoru lahko vitrine, ograje, drugi obiskovalci ali gneča preprečijo, da bi se mu uporabnik približal.
Zaključek
Berljivost razstavnega napisa je rezultat več medsebojno povezanih dejavnikov. Z ustrezno osvetlitvijo in kontrastom, jasno pisavo ter velikostjo črk, prilagojeno razdalji branja, omogočimo, da informacije lažje prebere in razume čim širši krog obiskovalcev.