Smernice

Osnove dostopnih informacij

Dostopne informacije omogočajo, da lahko informacije v prostoru samostojno zazna, razume in uporablja čim širši krog ljudi. Pri tem ni pomembna le vsebina, temveč tudi način, kako je predstavljena.
Vrsta: Informacijska dostopnost
Zahtevnost: Osnovno
Avtor: DigARegion
Objavljeno:
Posodobljeno:
Deli na:

Smernica pokriva oviranosti:

Dostopne informacije morajo biti predstavljene tako, da jih lahko uporabniki zaznajo, razumejo in uporabljajo ne glede na svoje sposobnosti ali način zaznavanja. To velja za vse informacije v grajenem okolju – od usmerjevalnih tabel in informacijskih točk do razstavnih besedil in drugih obvestil za obiskovalce.

Za katere uporabnike je to posebej pomembno?

Dostopne informacije so posebej pomembne za:

  • osebe z vidnimi oviranostmi,
  • osebe s slušnimi oviranostmi,
  • osebe s kognitivnimi oviranostmi,
  • starejše uporabnike,
  • tujce in uporabnike, ki jezika ne razumejo dobro.

Koristijo pa tudi vsem drugim uporabnikom, saj omogočajo hitrejšo orientacijo, boljše razumevanje informacij in samostojnejšo uporabo prostora.

Razumljive informacije

Informacije morajo biti zapisane jasno, preprosto in razumljivo. Če uporabnik sporočila ne razume, mu tudi najbolj kakovostna izvedba ne koristi.

Pri oblikovanju informacij se izogibamo zapletenemu jeziku, nepotrebnim strokovnim izrazom in dolgim besedilom. Kjer je mogoče, besedilo dopolnimo z dobro prepoznavnimi piktogrami, ki olajšajo razumevanje tudi uporabnikom, ki jezika ne poznajo ali imajo težave z branjem.

Namig: Pomembne informacije podajmo čim bolj preprosto. Kombinacija kratkega besedila in razumljivih piktogramov je praviloma dostopnejša kot samo besedilo.
Smerokaz s kitajskimi pismenkami bi bil za ljudi, ki ne poznajo kitajske pisave, nerazumljiv, če napisov ne bi dopolnjevali grafični simboli.

Načelo dveh čutil

Najpomembnejše informacije naj bodo uporabnikom na voljo na več kot en način. Poleg vidne oblike jih, kadar je to smiselno, zagotovimo tudi v zvočni ali tipni obliki.

Tak pristop omogoča, da informacije uporabljajo tudi osebe, ki jih ne morejo zaznati z vidom ali sluhom. Pri tem morajo biti tipne in zvočne informacije nameščene na mestih, kjer jih uporabniki lahko samostojno najdejo.

Namig: Če informacije ni mogoče zagotoviti v več oblikah, uporabniku omogočimo enostaven priklic pomoči, da lahko informacije prejme na drug način.
Primer označevalnih tablic po načelu dveh čutov. Oznake so dobro vidne, tipne in nameščene na predvidljivem mestu ob vratih, zato jih osebe z okvaro vida lažje najdejo.

Vidne, zvočne in tipne informacije

Informacije lahko uporabnikom posredujemo na različne načine. Izbira je odvisna od prostora, vrste informacije in uporabnikov, ki jim je namenjena.

Vidne informacije

Vidne informacije morajo biti dobro opazne in berljive. Posebej pomembni so zadosten kontrast med besedilom in podlago, primerna velikost pisave ter dobra osvetlitev.

Pomembnih napisov ne zmanjšujmo ali oblikujmo tako, da se zlijejo z okolico. Če je informacija pomembna, mora biti tudi dobro vidna.

Primer vpliva kontrasta na zaznavnost table. Na prvi sliki je tabla na ogledalu, zato jo je zaradi odsevov in slabega kontrasta težko opaziti. Na drugi sliki je tabla dobro vidna, napisi pa imajo ustrezen kontrast.

Zvočne informacije

Zvočne informacije so lahko predvajane prek ozvočenja, zvočnih naprav ali mobilnih telefonov, na primer s pomočjo kode QR.

Če se informacije predvajajo v prostoru prek ozvočenja, mora biti zagotovljena dobra akustika in po potrebi tudi sistemi za izboljšanje poslušanja, kot so slušne zanke.

Zvočne informacije so na informacijski tabli dostopne prek kode QR. Koda je tipna, zato jo lahko prepoznajo tudi slepi uporabniki in s pomočjo telefona dostopajo do informacij v njim dostopni obliki.

Tipne informacije

Tipne informacije, kot so brajica, reliefni napisi ali tipni zemljevidi, so uporabne le tam, kjer jih lahko osebe z okvaro vida samostojno najdejo.

Zato morajo biti povezane z dostopnimi potmi in nameščene na predvidljivih mestih. Tipne informacije, do katerih uporabnik brez pomoči ne more priti, praviloma ne dosegajo svojega namena.

Namig: Pred odločitvijo za tipne informacije vedno razmislimo, ali jih bodo uporabniki lahko tudi samostojno našli. Če to ni mogoče, je pogosto primernejša druga oblika podajanja informacij.
Na prvi sliki so napisi v brajici nameščeni na količkih sredi trate, zato jih slepi uporabniki brez pomoči težko najdejo. Na drugi sliki je tipni zemljevid nameščen ob vhodu v stavbo, kjer omogoča lažjo orientacijo in predstavo o prostoru.

Zaključek

Dobro zasnovane informacije omogočajo, da se uporabniki v prostoru lažje orientirajo, hitreje najdejo iskane storitve ter informacije uporabljajo samostojno in samozavestno. Če pri njihovem načrtovanju upoštevamo načela razumljivosti, veččutnega podajanja in ustrezne umestitve, postanejo dostopne bistveno širšemu krogu ljudi ter izboljšajo uporabniško izkušnjo za vse obiskovalce.