Digitalna dostopnost; Pravica do digitalnega dostopa za vse

Kaj je digitalna dostopnost?

Pomeni odpravljanje ovir, ki lahko otežujejo ali onemogočajo dostop do informacij in digitalnih storitev, zlasti slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, osebam z gibalnimi in kognitivnimi oviranostmi ter ljudem, ki težje berejo ali razumejo zapletene vsebine.

Dostopne digitalne rešitve koristijo tudi starejšim, ljudem z začasnimi oviranostmi (npr. poškodbami) ter vsem, ki digitalne vsebine uporabljajo v zahtevnejših okoliščinah, na primer pri slabši internetni povezavi ali močni sončni svetlobi.

Zakaj je dostopnost pomembna?

Digitalna dostopnost ni le izpolnjevanje zakonskih zahtev. Je priložnost za kakovostnejše storitve, večje zadovoljstvo uporabnikov, razvoj novih poslovnih priložnosti ter večjo konkurenčnost organizacij in lokalnega okolja.

Ko so digitalne storitve dostopne, jih lahko uporablja več ljudi. To pomeni učinkovitejše javne storitve, širši krog uporabnikov za podjetja ter bolj vključujoče in privlačno okolje za prebivalce, obiskovalce in investitorje.

Dostopnost javnih storitev

Dostopne javne storitve omogočajo, da prebivalci čim več opravil uredijo samostojno, hitro in brez nepotrebnih ovir. To koristi tako uporabnikom kot javnim ustanovam.

Prednosti:

• večja samostojnost uporabnikov,
• hitrejši in enostavnejši postopki,
• manj administrativnih napak,
• manj telefonskih klicev in obiskov,
• učinkovitejša poraba javnih sredstev,
• večje zaupanje v javne ustanove.

Dostopnost kot poslovna priložnost

Dostopnost pomaga podjetjem doseči širši krog uporabnikov ter izboljša uporabniško izkušnjo vseh obiskovalcev. Dobro zasnovane digitalne storitve povečujejo zaupanje in prispevajo k večji konkurenčnosti.

Prednosti:

• več potencialnih kupcev,
• boljša uporabniška izkušnja,
• večje zaupanje v blagovno znamko,
• boljša optimizacija za iskalnike (SEO),
• manj opuščenih nakupov,
• večja konkurenčna prednost.

Dostopnost kot razvojna priložnost regije

Ko dostopnost postane del razvoja javnih storitev, turizma, kulture in gospodarstva, nastane okolje, ki je prijaznejše do vseh. Takšna regija je privlačnejša za prebivalce, obiskovalce, podjetja in investitorje.

Prednosti:

• večja kakovost življenja,
• bolj privlačno okolje za prebivalce in obiskovalce,
• razvoj dostopnega turizma,
• večja konkurenčnost regije,
• nove razvojne in poslovne priložnosti.

Digitalna dostopnost je prvi korak k univerzalni dostopnosti. Skupaj z dostopnim javnim prostorom, prometom in turistično ponudbo ustvarja okolje, ki je prijazno do vseh uporabnikov.

Včasih pridem na spletno stran in že po nekaj vrsticah obupam. Črke se skoraj zlijejo z ozadjem, zato moram ves čas naprezati oči. Če je besedila veliko, ga preprosto ne preberem do konca.

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste obiskali spletno stran in se z naporom trudili prebrati besedilo ali najti gumb?

Pogost razlog za to je premajhna razlika med barvo besedila in barvo ozadja. Temu pravimo kontrast. Če so barve med seboj preveč podobne, je besedilo težje prebrati, gumbi in povezave pa se lahko izgubijo v ozadju.

Dober kontrast omogoča, da so vsebine jasno vidne in jih uporabniki hitreje opazijo. To je posebej pomembno za slabovidne, starejše in ljudi, ki težje razlikujejo določene barve. Koristi pa tudi vsem drugim, na primer pri uporabi telefona na soncu ali v slabše osvetljenem prostoru.

Pri izbiri barv zato poskrbite, da se besedilo, gumbi in drugi pomembni elementi dovolj jasno ločijo od ozadja. Tako bo spletna stran lažje berljiva, preglednejša in prijaznejša za uporabo.

Kriterij: WCAG 1.4.3 Kontrast (Najmanjši)
Oviranosti: Vidne

Barve med seboj težko razlikujem. Če je pomembna informacija označena samo z drugo barvo, jo lahko hitro spregledam, ker razlike preprosto ne opazim.

Se vam je že kdaj zgodilo, da niste opazili pomembne informacije, ker je bila označena samo z drugo barvo?

Takšne situacije so pogoste pri osebah z barvno slepoto, lahko pa tudi pri uporabnikih, ki uporabljajo zaslone slabše kakovosti ali so v slabših svetlobnih razmerah.

Na primeru prejšnjih slik lahko vidite, kako lahko koledar oseba z barvno slepoto zaznava povsem drugače. Če so določene informacije označene izključno z barvami, pomembna informacija ni več jasno razvidna.

Barva je lahko odličen način za poudarjanje informacij, vendar nikoli ne sme biti njihov edini nosilec. Pomembne informacije vedno dopolnite z dodatnim vizualnim namigom, kot so ikona, besedilo, vzorec ali drugačna oblika elementa. Tako bodo vsebine razumljive širšemu krogu uporabnikov in dostopne tudi osebam z barvno slepoto.

Kriterij: WCAG 1.4.1 Uporaba barve
Oviranosti: Vidne, kognitivne

Ker sem slepa, mi bralnik zaslona prebere opis slike. Žal je ta skoraj vedno le ime datoteke, ali pa ga sploh ni. Z dobrim opisom bi si lahko vsaj predstavljala, kaj drugi vidijo.

Ste že pomislili, kako slike na spletni strani razume uporabnik, ki jih ne vidi?

Za uporabnike bralnikov zaslona slike brez ustreznega besedilnega nadomestila ne predstavljajo nobene informacije, zato lahko izgubijo pomemben del vsebine.

Na primeru prejšnje slike lahko vidite razliko med kakovostnim in neustreznim besedilnim nadomestilom. Splošen opis, kot je »Slika gradu«, uporabniku ne pove skoraj nič, medtem ko ustrezen opis posreduje bistveno sporočilo, ki ga slika prinaša.

Besedilno nadomestilo naj na kratek in jasen način opiše tisto, kar je za razumevanje vsebine res pomembno. Tako omogočimo enakovreden dostop do informacij osebam z okvarami vida, hkrati pa izboljšamo razumljivost vsebine tudi v primerih, ko se slike ne naložijo ali jih uporabnik ne more prikazati.

Kriterij: WCAG 1.1.1 Nebesedilna vsebina
Oviranosti: Vidne

Čeprav lahko nekaj razberem z ustnic in iz dogajanja na zaslonu, brez podnapisov izgubim veliko pomembnih informacij. Ker vsebine ne slišim, si brez njih težko ustvarim celotno predstavo o videoposnetku.

Ste že kdaj gledali videoposnetek brez zvoka?

Takrat hitro ugotovimo, kako pomembni so podnapisi. Ti omogočajo, da vsebino razumemo tudi takrat, ko zvoka ne slišimo ali ga ne moremo predvajati.

Brez podnapisov gluhe in naglušne osebe izgubijo pomemben del vsebine, hkrati pa so ti koristni tudi v številnih vsakdanjih situacijah, na primer v hrupnem okolju ali kadar ne želimo motiti drugih. Ne pozabimo tudi na ustrezen kontrast podnapisov, ki je pomemben za njihovo berljivost, zlasti za osebe z okvarami vida.

Video vsebine naj vsebujejo podnapise za govor in pomembne zvoke. Če video vsebuje pomembne informacije, ki so prikazane samo vizualno, zagotovimo tudi zvočni opis ali drug način, da so te informacije dostopne uporabnikom, ki jih ne morejo videti. Tako omogočimo enakovredno uporabo video vsebin osebam z vidnimi in slušnimi oviranostmi ter izboljšamo uporabniško izkušnjo za vse.

Kriteriji: WCAG 1.2.2 Podnapisi, 1.2.5 Zvočni opis
Oviranosti: Slušne, vidne

Na spletno stran pridem z jasnim ciljem, potem pa mojo pozornost prevzamejo animacije. Začnem jih spremljati in hitro pozabim, kaj sem sploh prišla poiskat.

Se vam je že kdaj zgodilo, da vas je premikajoča se vsebina motila pri branju ali odvračala pozornost?

Animacije lahko pritegnejo pozornost ali pomagajo razložiti postopek. Če se začnejo samodejno, trajajo predolgo ali jih ni mogoče ustaviti, pa lahko nekaterim uporabnikom otežijo uporabo spletne strani.

Uporabnik mora imeti možnost, da gibanje začasno ustavi, skrije ali izključi ter sam odloča o nadaljnjem predvajanju vsebine.

Če animacija pomaga razumeti vsebino, naj uporabnik sam odloči, kdaj se začne in kako hitro poteka. Pomembne informacije naj bodo vedno na voljo tudi brez animacije.

Kriteriji: 2.2.2 Premor, ustavitev, skrivanje
Oviranosti: Kognitivne, vidne

Večina ljudi najprej preleti naslove, jaz pa jih poslušam z bralnikom zaslona. Če naslovov ni, moram poslušati celotno stran od začetka do konca. To vzame veliko časa, zato pogosto odneham, še preden pridem do informacij, ki jih iščem.

Ste že kdaj iskali določeno informacijo med dolgimi odstavki besedila?

Jasni naslovi nam pomagajo, da vsebino hitro preletimo in se pomaknemo do poglavja, ki nas zanima. Enako pomembni so tudi za uporabnike podpornih tehnologij, ki po naslovih prepoznajo strukturo strani in se med posameznimi poglavji hitro premikajo.

Na primeru prejšnjih slik lahko vidite razliko med vsebino z jasno označenimi naslovi in enako vsebino brez njih. Naslovi vizualno izboljšajo preglednost, v ozadju pa predstavljajo tudi strukturo dokumenta, ki jo uporabljajo bralniki zaslona za orientacijo po vsebini.

Naslove uporabljajte za označevanje strukture vsebine, ne le za oblikovanje besedila. Poskrbite, da si sledijo v logičnem zaporedju in jasno opisujejo vsebino posameznega poglavja. Tako bodo uporabniki hitreje našli iskane informacije, uporabniki podpornih tehnologij pa se bodo po vsebini lažje orientirali.

Kriterij: WCAG 2.4.6 Naslovi in oznake
Oviranosti: Vidne, kognitivne, gibalne

Z bralnikom zaslona lahko poslušam seznam vseh povezav na strani. Če se vse imenujejo »Več« ali »Kliknite tukaj«, ne morem vedeti, kam vodijo, ne da bi moral poslušati še besedilo okoli povezave.

Se vam je že kdaj zgodilo, da iz napisa na gumbu ali povezavi niste mogli ugotoviti, kaj se bo zgodilo po kliku?

Jasna poimenovanja uporabnikom takoj povedo, kaj se bo zgodilo po kliku na gumb ali povezavo. Nejasni napisi, kot so »Več«, »Kliknite tukaj« ali ikone brez opisa, od uporabnika zahtevajo dodatno iskanje in otežujejo uporabo spletne strani.

Na primeru prejšnjih slik lahko vidite razliko med opisnimi in nejasnimi poimenovanji gumbov ter povezav. Jasna poimenovanja izboljšajo uporabniško izkušnjo za vse, še posebej pa so pomembna za uporabnike bralnikov zaslona, ki se pogosto premikajo po seznamu povezav ali gumbov, ne da bi poslušali celotno vsebino strani.

Gumbi in povezave naj imajo kratka, vendar jasna in opisna imena, ki uporabniku povedo, kaj se bo zgodilo po aktivaciji ali kam ga bodo vodili. Če uporabite samo ikono, ji vedno dodajte dostopno ime, ki ga lahko preberejo podporne tehnologije.

Kriteriji: WCAG 2.4.4 Namen povezave, 4.1.2 Ime, vloga, vrednost
Oviranosti: Vidne, kognitivne, gibalne

Spletna stran našega mestnega muzeja je na prvi pogled čisto navadna. Ko pa sem zadnjič nekaj iskal, sem obstal na prvi strani, ker se podmeniji odprejo samo z miško. Brez sinove pomoči ne bi nikakor mogel do pomembnih informacij.

Ste že poskusili spletno stran uporabljati samo s tipkovnico?

Za številne uporabnike to ni izbira, ampak edini način uporabe spleta. Zato morajo biti vse funkcionalnosti spletne strani dostopne tudi brez uporabe miške.

Na primeru prejšnjih slik lahko vidite meni, pri katerem se podmeni odpre le ob premiku miške. Uporabniki, ki uporabljajo tipkovnico ali podporne tehnologije, do teh vsebin ne morejo dostopati, zato jim je del spletnega mesta povsem nedosegljiv.

Dostopnost s tipkovnico pomeni, da lahko uporabnik brez uporabe miške dostopa do vseh povezav, menijev, obrazcev, gumbov in drugih interaktivnih elementov. Tako omogočimo enakovredno uporabo spleta osebam z vidnimi in gibalnimi oviranostmi ter izboljšamo uporabniško izkušnjo za vse.

Kriterij: WCAG 2.1.1 Tipkovnica
Oviranosti: Vidne, gibalne

Ker zaradi poškodbe roke uporabljam predvsem tipkovnico, mi je zelo pomembno, da vem, kje na strani se nahajam. To je včasih tako slabo označeno, da moram dolgo preizkušati in brskati in za to porabim ogromno časa.

Ste že kdaj za pomikanje po spletišču uporabili tipkovnico in nenadoma niste več vedeli, kje na strani se nahajate?

Pri uporabi tipkovnice se po povezavah, gumbih in obrazcih premikamo s tipko Tab. Fokus uporabniku pokaže, kateri element je trenutno izbran in ga lahko aktivira.

Na primeru slik lahko vidite razliko med vidnim in nevidnim fokusom. Če je fokus jasno označen in se med elementi premika v logičnem zaporedju, se uporabnik po strani lažje orientira. Če ni viden ali preskakuje med elementi, uporaba spletne strani hitro postane zahtevna.

Fokus naj bo vedno dobro viden, zaporedje premikanja s tipko Tab pa naj sledi logični strukturi strani. Tako bodo uporabniki ves čas vedeli, kje na strani se nahajajo in kam se bodo premaknili z naslednjim pritiskom tipke.

Kriteriji: WCAG 2.4.3 Zaporedje fokusa, 2.4.7 Viden fokus
Oviranosti: Vidne, gibalne

Kliknila sem gumb za oddajo naročila in nato več dni čakala potrditveno e-pošto. Ker je nisem prejela, sem mislila, da bo prišla kasneje, nato pa na naročilo pozabila. Šele ko sem izdelek ponovno potrebovala, sem ugotovila, da naročilo sploh ni bilo oddano.

Ste že kdaj po pritisku na gumb preverjali, ali se je sploh kaj zgodilo?

Spletne strani uporabnikom pogosto prikazujejo obvestila, na primer da je bil obrazec uspešno poslan, izdelek dodan v košarico ali da je prišlo do napake. Če je takšno sporočilo prikazano samo vizualno ali označeno zgolj z barvo oziroma ikono, ne pa tudi opisno, ga številni uporabniki ne bodo opazili. To še posebej velja za uporabnike bralnikov zaslona, ki brez ustrezne prilagoditve teh sprememb ne zaznajo.

Zato morajo biti pomembna obvestila pripravljena tako, da jih podporna tehnologija samodejno prepozna in prebere, uporabniku pa ni treba iskati teh informacij po strani.

Sporočilo naj bo kratko, jasno in naj uporabniku pove, kaj se je zgodilo. Če pride do napake, naj poleg opisa težave vsebuje tudi navodilo, kako jo lahko odpravi. Pri tem se ne zanašajte le na barvo ali opozorilno ikono, saj sami po sebi ne zadostujeta za razumevanje sporočila.

Kriteriji: WCAG 4.1.3 Statusna sporočila, 3.3.1 Identifikacija napake
Oviranosti: Vidne, kognitivne, gibalne

Dolgi odstavki besedila so zame naporni, zato se jim pogosto raje izognem. Če so informacije razdeljene na krajše odstavke, dopolnjene z naslovi in slikami, je branje veliko prijetnejše in lažje razumljivo.

Ste že kdaj besedilo prebrali večkrat, pa ga še vedno niste razumeli?

Zapleten jezik, dolgi stavki in nepojasnjene kratice otežujejo razumevanje vsebine. To lahko predstavlja oviro za osebe z disleksijo, uporabnike s kognitivnimi oviranostmi, starejše ter vse, ki vsebine ne berejo v svojem prvem jeziku.

Najpomembnejšo informacijo predstavite na začetku. Uporabljajte kratke stavke, znane besede, jasne naslove in alineje. Strokovne izraze in kratice ob prvi uporabi pojasnite, če gre za navodilo, pa jasno napišite, kaj mora uporabnik storiti. Kadar je smiselno, besedilo dopolnite s slikami, grafikami ali ikonami, saj te pomagajo hitreje razumeti vsebino.

Preprost jezik ne pomeni manj kakovostne vsebine. Pomeni, da je informacija organizirana tako, da jo lahko čim več ljudi hitro najde, razume in pravilno uporabi.

Kriteriji: WCAG 3.1.3 Neobičajne besede, 3.1.5 Zahtevnost branja
Oviranosti: Vidne, kognitivne

Najtežje ni izpolniti obrazca, ampak opraviti preverjanje, da nisem robot. Popačene črke in slikovne uganke težko razumem, zato obrazca pogosto ne morem oddati, čeprav sem vse podatke pravilno izpolnila.

Se vam je že kdaj zgodilo, da niste mogli oddati obrazca, ker niste uspešno opravili preverjanja, da niste robot?

CAPTCHA je način preverjanja, da obrazec izpolnjuje človek in ne računalniški program. Če od uporabnika zahteva prepis popačenih znakov ali prepoznavanje predmetov na slikah, je za nekatere uporabnike težko ali celo nemogoče opraviti preverjanje.

Dostopnejši načini preverjanja lahko delujejo v ozadju in na podlagi načina uporabe spletne strani ocenijo, ali obrazec izpolnjuje človek ali računalniški program. Uporabniku tako ni treba reševati dodatnih nalog.

Kadar je mogoče, uporabite zaščito, ki od uporabnika ne zahteva dodatnih nalog. Če je preverjanje nujno, zagotovite več dostopnih načinov, dovolj časa za izvedbo in jasna navodila. Tako preverjanje ne bo postalo ovira pri dostopu do storitve.

Kriteriji: WCAG 1.1.1 Nebesedilna vsebina, 3.3.8 Dostopno preverjanje pristnosti
Oviranosti: Vidne, kognitivne, gibalne

Po možganski kapi težko govorim. Želim si, da bi lahko zadeve uredila sama, vendar moram prositi nekoga drugega, da pokliče namesto mene, če je na voljo le telefonska številka.

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste želeli stopiti v stik z organizacijo, pa je bila na voljo le telefonska številka?

Telefon ni dostopen način sporazumevanja za vse. Gluhi in naglušni uporabniki pogovora ne slišijo, osebe z govornimi oviranostmi pa se po telefonu težko sporazumevajo. Ovira se lahko pojavi tudi zaradi hrupnega okolja, jezikovnih težav ali drugih okoliščin.

Več možnosti komunikacije omogoča, da uporabnik izbere način, ki mu najbolj ustreza.

Kadar je mogoče, poleg telefona ponudite še elektronsko pošto, dostopen spletni obrazec, besedilni pogovor ali drugo ustrezno možnost. Jasno navedite tudi, kdaj in kako hitro lahko uporabnik pričakuje odgovor.

Kriteriji: WCAG 3.2.6 Dosledna pomoč
Oviranosti: Slušne, govorne, kognitivne