Digitalna dostopnost ne bi smela biti nekaj, kar preverimo šele ob zaključku razvoja spletnega mesta, aplikacije ali druge digitalne rešitve. Veliko učinkoviteje je, če jo vključimo že v prve faze načrtovanja in jo obravnavamo kot eno od meril kakovosti skozi celoten proces razvoja.
Odpravljanje ovir pri že izdelani rešitvi je lahko zahtevno in pogosto zahteva posege v oblikovanje, strukturo ali programsko kodo. Če zahteve dostopnosti upoštevamo že od začetka, lahko številne težave preprečimo, še preden nastanejo.
Dostopnost vključite že v načrtovanje
Na začetku projekta določite, katere zahteve glede dostopnosti mora rešitev izpolnjevati in kdo je odgovoren za njihovo izvajanje in preverjanje.
Dostopnost ni samo naloga razvijalcev. V proces so vključeni načrtovalci, oblikovalci, razvijalci, pripravljavci vsebin, vodje projektov in preizkuševalci. Odločitve vsakega od njih lahko vplivajo na to, ali bo končna rešitev dostopna različnim uporabnikom.
Pri načrtovanju uporabniškega vmesnika je treba med drugim poskrbeti za zadosten kontrast med besedilom in ozadjem, ustrezno velikost in berljivost pisave, jasno strukturo informacij, vidno stanje fokusa ter dosledno in predvidljivo navigacijo.
Pomembno je tudi, da informacije niso podane samo z barvo, položajem ali drugimi vizualnimi značilnostmi. Gumbi, povezave, obrazci in drugi interaktivni elementi morajo biti jasno prepoznavni, njihovo delovanje pa razumljivo in predvidljivo.
Poskrbite za ustrezno tehnično izvedbo in vsebine
Dobra zasnova mora biti podprta z ustrezno tehnično izvedbo. Pravilna uporaba semantičnih elementov omogoča podpornim tehnologijam, kot so bralniki zaslona, da pravilno prepoznajo strukturo strani in jo posredujejo uporabniku.
Naslovi, seznami, gumbi, povezave, tabele in polja obrazcev morajo biti zato uporabljeni glede na svojo dejansko funkcijo. Uporabnik mora imeti možnost doseči in uporabljati vse funkcionalnosti tudi samo s tipkovnico, fokus pa mora biti jasno viden in se med elementi premikati v logičnem zaporedju.
Posebno pozornost zahtevajo kompleksnejši elementi, kot so meniji, pojavna okna, spustni seznami, koledarji, filtri in vsebine, ki se dinamično spreminjajo. Tudi ti morajo biti uporabni z različnimi načini upravljanja in s podpornimi tehnologijami.
Enako pomembne so vsebine. Informativne slike potrebujejo smiselne besedilne opise, videoposnetki podnapise, besedilo pa jasno in logično strukturo. Polja v obrazcih morajo imeti razumljive oznake, sporočila o napakah pa uporabniku povedati, kje je težava in kako jo lahko odpravi.
Dostopnost preverjajte sproti
Dostopnosti ne preverjajte šele ob zaključku projekta. Preverjanje naj bo del celotnega procesa razvoja.
Avtomatska orodja so koristna, saj lahko odkrijejo nekatere napake v kodi, manjkajoče elemente ali težave s kontrastom. Vendar ne morejo ugotoviti vseh težav, s katerimi se lahko srečujejo uporabniki, zato jih je treba dopolniti z ročnim preverjanjem.
Med osnovne preizkuse sodijo uporaba rešitve samo s tipkovnico, povečava vsebine, preverjanje logične strukture naslovov ter pregled obrazcev in sporočil o napakah. Kadar je mogoče, je smiselno rešitev preveriti tudi s podpornimi tehnologijami in vključiti uporabnike z različnimi oviranostmi.
Kaj pa, če razvoj naročite zunanjemu izvajalcu?
Če razvoj digitalne rešitve naročite pri zunanjem izvajalcu, veljajo enaka načela, vendar je pomembno, da so zahteve glede dostopnosti jasno določene že v naročilu, razpisni dokumentaciji oziroma pogodbi.
Splošna zahteva, da mora biti rešitev »dostopna«, ni dovolj. Določite, katere zahteve mora izvajalec izpolniti, na katere dele rešitve se nanašajo in kako boste njihovo izpolnjevanje preverili ob prevzemu.
Od izvajalca zahtevajte, da preveri in dokumentira ključne uporabniške poti ter navede morebitne znane omejitve ali neskladnosti in način njihove odprave. Ne zanašajte se samo na avtomatsko poročilo ali rezultat enega orodja, saj takšen pregled sam po sebi ne more potrditi, da je rešitev dejansko dostopna različnim uporabnikom.
V pogodbi je smiselno določiti tudi, kdo je odgovoren za odpravo ugotovljenih težav in v kakšnem roku ter kako bo dostopnost zagotovljena pri poznejših nadgradnjah. Če boste po zaključku projekta vsebine urejali sami, zahtevajte tudi ustrezno dokumentacijo in usposabljanje za osebe, ki bodo rešitev upravljale.
Dostopnost naj bo preverljiv pogoj kakovosti in del prevzema rešitve, ne dodatna možnost po zaključku projekta.
Dostopnost se z objavo ne konča
Objava spletnega mesta ali aplikacije ne pomeni konca skrbi za dostopnost. Digitalne rešitve se spreminjajo: dodajamo nove vsebine in funkcionalnosti, spreminjamo oblikovanje ter vključujemo nove zunanje storitve. Vsaka takšna sprememba lahko ustvari nove ovire.
Dostopnost zato vključite tudi v procese vzdrževanja in nadgrajevanja. Pomembnejše spremembe preverite pred objavo, izvajajte redne preglede ter poskrbite, da osebe, ki pripravljajo in objavljajo vsebine, poznajo osnovna načela dostopnosti.
Dostopna digitalna rešitev namreč ni rezultat enega pregleda ali enega orodja. Nastane kot rezultat številnih odločitev skozi celoten življenjski cikel digitalnega produkta.
Dostopnost naj bo eno od osnovnih meril kakovosti – od prve ideje in načrtovanja do razvoja, objave in vsake naslednje nadgradnje.