Tipne informacije

Tipne informacije so uporabne le, če jih lahko osebe z okvaro vida samostojno najdejo in uporabljajo na predvidljivih mestih.

Po mojih izkušnjah so napisi v hotelih in drugih stavbah pogosto postavljeni previsoko, niso tipno/reliefno zaznavni (številka pisarne ali sobe) in povečini niso zapisani tudi v brajici. Ker imam le malo ostankov vida, so takšne številke zame nedostopne, pomagala bi mi večja izbočena številka.

Simon, 38 let

Ko službeno potujem sama, je velikokrat izziv, da imajo v hotelskih sobah vse na dotik. Če hočeš recimo poklicati recepcijo, je namesto telefona tablica in na njej seveda nedostopna vsebina.

Vanja, 32 let

Urniki so večinoma popolnoma nedostopni, saj so samo vidni. Za nas, ki ne vidimo, ta informacija zato ne obstaja. Dobro bi bilo, če bi bili urniki v brajici. Je pa pomembno tudi, kje so napisi v brajici nameščeni. Nekoč so me poklicali, naj pridem preverit, ali je neki napis v brajici v redu. Namestili pa so ga tako visoko, da ga nisem mogla prebrati, saj ga nisem dosegla..

Sonja, 59 let

Osebe, ki izgubijo vid v odraslosti, se le izjemoma odločajo za učenje brajice, večina ljudi z okvarami vida si pomaga z ostanki vida in s tipanjem prepoznava izbočene črke in številke. Brajica je tako primerna za nekoliko daljše napise (kot so urniki), kjer zaradi pomanjkanja prostora reliefni tisk ni mogoč, za oznake sob oziroma drugih prostorov pa so primernejši izbočeni reliefni znaki. Daljša besedila (na primer opisi razstavnih predmetov) je bolje pripraviti v zvočni obliki.

Napisi v brajici ob tipkah v dvigalu ter izbočene številke na tipkah.

Tipne informacije so smiselne samo na mestih, kjer jih osebe z okvaro vida lahko samostojno najdejo in uporabljajo. To pomeni, da morajo biti na predvidljivih mestih, na primer v dvigalih, neposredno ob vratih na strani kljuke (na primer oznake sob) ali na vratih, kadar ob vratih ni prostora. Postavljene morajo biti na višini med 110 in 160 cm. Če so postavljene samostojno (na primer na prostostoječih informacijskih tablah) morajo do njih voditi taktilne oznake, sicer jih slepi ne morejo najti.

Taktilne oznake so talne oznake s točno določeno izbočeno strukturo (čepi in rebri), ki uporabnikom bele palice olajšajo orientacijo tam, kjer ni drugih vodilnih robov (robnikov, zidov), ob katerih se sicer orientirajo z belo palico. Predvsem so uporabne na trgih ali v večjih avlah za dostop do vhodov in informacijskih točk.

Uporabnik bele palice stoji na čepastem taktilnem polju na križišču rebrastih vodilnih poti.
Taktilne oznake. Uporabnik bele palice je med sledenjem rebrasti vodilni liniji zaznal čepasto polje, ki označuje križišče poti