Dostopnost vsebin na razstavah

Razstavne vsebine morajo biti predstavljene na več ravneh – z zvokom, tipom, razlago in širšim kontekstom.

S prijateljico sva šli na ogled razstave, ki naj bi bila prilagojena za slepe in slabovidne. Jaz ne vidim skoraj nič več, ona pa lahko bere, a le če so črke dovolj velike. Ko sva prišli tja, so nama povedali, da lahko slediva taktilnim oznakam po razstavi in si jo ogledujeva. Te so naju res pripeljale varno okrog, ampak tam, kjer so bili označeni predmeti, namenjeni za otip, so bili zraven napisi v brajici (ki je žal nobena od naju ne zna brati), drugi napisi pa so bili tako majhni, da jih tudi prijateljica ni mogla prebrati. Potipali in približno razumeli sva lahko maketo, za druge razstavne predmete pa nisva vedeli, kaj so. Žal takrat ni bilo na voljo nikogar, ki bi naju lahko vodil po razstavi.

Petra, 40. let

Pogrešam to, da bi mi, ko pridem s partnerko v muzej, vodnik lahko opisal in razložil tako umetniška dela kot makete, tipne slike in drugo. To bi omogočilo bogato izkušnjo meni in tudi partnerki, ki ji ne bi bilo treba razlagati umetnin, ampak bi lahko samostojno in v svojem ritmu gledala in uživala v umetnosti. Izjemno lepo je, ko mi opisuje stvari, in to zelo cenim, vendar je včasih to zanjo tudi obremenitev. Zato bi takšna možnost omogočila polno izkušnjo umetnosti obema.

Simon, 38 let

Kjer je bila na voljo maketa ali tipni zemljevid, so včasih zaposleni mislili, da je verjetno za slepega dovolj, da mu pokažejo zemljevid in maketo. Vendar ni tako. Potreboval bi tudi razlago, saj si je težko predstavljati videz prostorov le na podlagi tipnega vtisa in zemljevida

Žan, 28 let
Vodnik v muzeju razlaga umetniški predmet skupini obiskovalk z okvarami vida, ki skulpturo raziskujejo z dotikom..
Vodnik opisuje razstavni predmet skupini žensk z okvarami vida.
Obiskovalec muzeja s slušalkami posluša zvočni opis ob razstavni postaji in v rokah tipa manjši predmet.
Razstava, ki je opremljena s tipnimi predmeti in zvočnimi opisi. Tako si lahko obiskovalci z okvarami vida samostojno ogledajo prilagojeni del razstave, medtem ko njihovi spremljevalci raziskujejo po svoje.

Za osebo z okvaro vida je zelo pomembno, da ji razstavne eksponate predstavimo na več ravneh. Nujen je zvočni opis ali še bolje vodnikova predstavitev v živo. Zelo so dobrodošle tipne makete ali replike del, predstavitve z vonji ali drugimi načini, predvsem tudi opis zgodovinskega konteksta in druge pomembne informacije. Tako pripravljena dodatna ponudba je lahko prava obogatitev razstave, ki je zanimiva tudi za druge obiskovalce, ne le za osebe z okvarami vida.

Nazaj na uvodno stran Prejšnje poglavje Naslednje poglavje