Nova Gorica, 19. oktober 2026
Zaključil se je čezmejni projekt DigARegion, katerega cilj je bil izboljšati digitalno dostopnost informacij, storitev in kulturnih vsebin ter zmanjšati ovire, s katerimi se v digitalnem okolju srečujejo predvsem ranljive skupine. Projekt, v katerem je kot vodilni partner sodelovala Mestna občina Nova Gorica, je povezal šest organizacij iz Slovenije in Italije, ki bodo sodelovanje nadaljevale tudi po njegovem zaključku. Dostopnost ni zgolj vprašanje fizičnega dostopa do stavb in javnih prostorov, temveč tudi možnost enakovrednega dostopa do informacij, spletnih storitev in digitalnih vsebin. Za slepe in slabovidne, gluhe in naglušne ter osebe z drugimi oblikami oviranosti lahko že neustrezno oblikovana spletna stran, pomanjkanje podnapisov ali nerazumljive informacije predstavljajo pomembno oviro pri vsakdanjem življenju.
Mestna občina Nova Gorica si prizadeva, da bi dostopnost postala sestavni del načrtovanja javnih storitev, digitalnih vsebin in turističnih doživetij. Pomembno izhodišče pri tem predstavlja tudi strateški pristop občine k izboljševanju dostopnosti. »Naš cilj je, da digitalna dostopnost ne ostane omejena na posamezne projekte ali spletne strani, temveč postane standard pri načrtovanju vseh javnih storitev in digitalnih vsebin. Pri tem je ključno, da uporabnike z različnimi oviranostmi vključujemo že v načrtovanje rešitev, saj lahko le tako zagotovimo, da so te resnično uporabne in ne zgolj formalno dostopne. Pri digitalnem razvoju moramo razmišljati predvsem o ljudeh in njihovih različnih potrebah,« poudarja župan Mestne občine Nova Gorica Samo Turel. Priložnosti za nadaljnji razvoj občina vidi tudi v uporabi novih tehnologij, kot so umetna inteligenca, zvočni opisi, prilagojene digitalne vsebine in večjezične rešitve. Te lahko pomembno izboljšajo dostop do javnih storitev, informacij in kulturne dediščine ter prispevajo k večji samostojnosti uporabnikov.
Pomemben prispevek projekta je ozaveščanje o pomenu digitalne dostopnosti ter izobraževanje tistih, ki naročajo, načrtujejo in izdelujejo spletne strani. Neustrezno zasnovane spletne strani namreč pogosto niso posledica pomanjkanja tehnologije, temveč nezadostnega poznavanja zahtev dostopnosti. Na to opozarja tudi Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, ki kot eno ključnih pridobitev projekta izpostavlja prav širjenje znanja: »Zelo pomembno je, da smo naredili korak naprej pri ozaveščanju in izobraževanju o tem, kaj spletna dostopnost sploh pomeni. V preteklosti je bilo veliko spletnih strani izdelanih neustrezno, čeprav so naročniki zanje namenili precejšnja sredstva. Pogosto namreč niso poznali zahtev dostopnosti, izvajalci pa so jim zagotavljali, da bodo spletne strani dostopne. Zato je ključno, da naročniki že ob pripravi naročil in pogodb jasno opredelijo pogoje, ki jih mora spletna stran izpolnjevati. Z izobraževanjem in ozaveščanjem moramo nadaljevati tudi v prihodnje.« Miljavec ob tem opozarja, da je spletna dostopnost v javnem sektorju še vedno velik izziv, saj številne ustanove potrebnih standardov še ne izpolnjujejo. Prav zato so pridobljena znanja in nadaljnje ozaveščanje pomembni za dolgoročne spremembe.
Pobuda za projekt je izšla iz potreb ranljivih skupin, pri njegovi uresničitvi pa je bilo ključno sodelovanje različnih organizacij in strokovnjakov z obeh strani meje. Poleg Mestne občine Nova Gorica, ki je kot vodilni partner skrbela za povezovanje organizacij, usklajevanje aktivnosti in uresničevanje skupnih ciljev, so v projektu sodelovali še Svet slovenskih organizacij, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica, Združenje za ohranitev oglejske bazilike, Goriški muzej in Kulturni center Lojze Bratuž. Partnerji so združili znanja s področij dostopnosti, kulture, kulturne dediščine in digitalnih tehnologij ter prispevali k razvoju skupnih pristopov in rešitev. »Potrebe ljudi po dostopnih informacijah, kulturi in javnih storitvah ne poznajo državnih meja. Na Goriškem je čezmejno sodelovanje še posebej pomembno, saj si delimo prostor, zgodovino in kulturno dediščino. S povezovanjem različnih organizacij lahko razvijamo kakovostnejše rešitve, ki koristijo širšemu krogu prebivalcev in obiskovalcev ter so lahko zgled tudi drugim regijam,« izpostavlja župan Turel.
Eden ključnih dosežkov projekta DigARegion je vzpostavitev temeljev za dolgoročno sodelovanje na področju digitalne dostopnosti. Vseh šest partnerskih organizacij je zato podpisalo Dogovor o nadaljnjem čezmejnem sodelovanju, s katerim se zavezujejo, da bodo sodelovanje nadaljevale najmanj pet let po zaključku projekta. Dogovor med drugim predvideva uporabo in promocijo skupne strategije za dolgoročno izboljšanje digitalne dostopnosti, ohranjanje in vsebinsko nadgrajevanje skupnega portala dostopnosti, redno izmenjavo znanj in dobrih praks ter nadaljnja usposabljanja zaposlenih in drugih ciljnih skupin. Partnerji bodo najmanj enkrat letno izmenjali tudi informacije o izvedenih aktivnostih in doseženem napredku. »Za nas se projekt DigARegion ne konča z zaključkom evropskega financiranja. Z dogovorom o nadaljnjem sodelovanju smo postavili temelje, da se bodo pridobljeno znanje, vzpostavljena partnerstva in razvite digitalne rešitve še naprej uporabljali in nadgrajevali. Naša skupna odgovornost je, da dostopnost postane trajna vrednota našega čezmejnega prostora,« je poudarila koordinatorka projekta na mestni občini Mateja Zoratti.