Vidne oviranosti

Oseba uporablja brajevo vrstico, povezano z računalnikom, za dostop do vsebine na zaslonu.

Vidne oviranosti vplivajo na način, kako posamezniki dostopajo do spletnih vsebin in jih uporabljajo. Razlike niso le v tem, ali je vid prisoten ali ne, temveč v stopnji vidnosti, okoliščinah uporabe ter podpori, ki jo ima uporabnik na voljo. Zato morajo biti digitalne storitve zasnovane tako, da omogočajo zaznavo informacij na različne načine.

Vidne oviranosti vključujejo slepoto, slabovidnost, barvno slepoto in gluho-slepost. Nekateri ljudje ne vidijo zaslona in uporabljajo bralnik zaslona, drugi vidijo delno in potrebujejo večje besedilo ali močan kontrast. Pogosto se te sposobnosti s starostjo ali zdravstvenim stanjem tudi spreminjajo.

Kako ljudje z vidnimi oviranostmi uporabljajo splet

Nekateri uporabniki spleta ne uporabljajo zaslona vizualno, temveč poslušajo vsebino ali jo berejo s prsti, preko bralnika zaslona in brajeve vrstice. Bralnik zaslona jim bere naslove, povezave, gumbe in besedilo v zaporedju, kot je zapisano v kodi. Če je struktura strani jasna, lahko hitro preskočijo na želeni razdelek. Če strukture ni, morajo poslušati celotno stran od začetka do konca.

Drugi uporabniki vidijo, vendar z omejitvami. Besedilo povečajo, uporabljajo prilagojene barvne kombinacije ali zelo velik kontrast. Če se ob povečavi vsebina prekriva, izgine ali postane nepregledna, postane stran neuporabna. Enako velja za besedilo z nizkim kontrastom ali zelo majhno pisavo.

Primer prekrivanja vsebine pri povečavi:

Povečano besedilo se prekriva in otežuje branje, zato vsebina ob povečavi ni več jasno razumljiva.

Barvno slepi uporabniki pa imajo težave, kadar je pomen informacije podan samo z barvo – na primer rdeče in zelene oznake brez dodatnega besedila ali ikon.

Primer sporočanja napake samo z barvo pri obrazcih:

Napaka v obrazcu je označena samo z rdečim okvirjem polja, brez dodatnega besedila ali simbola.

Video: Kako osebe z vidnimi oviranostmi uporabljajo splet

Predlog video vsebin:

Primeri ovir iz prakse

V praksi ovire pogosto nastanejo tam, kjer jih ne pričakujemo:

  • Gumb brez opisa, zato bralnik zaslona prebere le »gumb«.
  • Obrazec javi napako le z rdečo barvo, brez besedila.
  • Naslovi so vizualno veliki, a tehnično niso označeni kot naslovi.
  • Besedilo se ob povečavi ne prilagodi zaslonu in zahteva vodoravno drsenje.
  • Video razlaga postopek vizualno, brez zvočnega opisa.

Takšne težave uporabniku odvzamejo samostojnost, čeprav bi bile z majhnimi prilagoditvami enostavno odpravljene.

Kako izgleda dobra dostopna rešitev

Dostopna rešitev uporabniku omogoča, da vsebine uporablja na način, ki mu najbolj ustreza. To pomeni:

  • vsebina ima jasno strukturo in smiselno zaporedje,
  • slike in ikone imajo besedilne opise,
  • besedilo je berljivo, kontrastno in prilagodljivo,
  • barva ni edini nosilec informacij,
  • interaktivni elementi in ikone imajo ustrezne kontraste in predvidljivo delovanje,
  • vse funkcionalnosti delujejo tudi le s tipkovnico,
  • vizualne informacije v videih so podprte z zvočnim opisom ali vsaj ustreznimi prepisi.
Namig: Dostopnost ni ena sama funkcionalnost. Uporabniku moramo omogočiti več načinov dostopa do istih informacij.

Ko so ti temelji izpolnjeni, lahko podporne tehnologije delujejo učinkovito in zanesljivo.

Primer ustreznih ne besedilnih kontrastov:

Ikoni tiskanja in prenosa z ustreznim kontrastom, zato sta jasno vidni in enostavno prepoznavni.

Primer neustreznih ne besedilnih kontrastov:

Ikoni tiskanja in prenosa z neustreznim kontrastom, zaradi česar sta slabše vidni uporabnikom.

Podporne tehnologije v vsakdanji rabi

Ljudje z vidnimi oviranostmi pri uporabi digitalnih storitev uporabljajo različne podporne tehnologije, ki jim pomagajo dostopati do informacij na način, ki jim ustreza.

Med najpogostejšimi so:

  • bralniki zaslona,
  • brajeve vrstice,
  • povečevalniki zaslona,
  • sistemske in brskalniške prilagoditve kontrasta, barv in velikosti besedila.

Ta orodja uporabnikom omogočajo, da si vsebino prilagodijo svojim zmožnostim, vendar sama po sebi ne rešijo težav z dostopnostjo. Bralnik zaslona na primer ne »razume« pomena strani, temveč bere tisto, kar je tehnično pravilno označeno.

Namig: Podporne tehnologije najbolje delujejo takrat, ko so digitalne storitve že v osnovi zasnovane dostopno.

Če slike nimajo opisov, obrazci nimajo oznak ali struktura strani ni jasno določena, uporabnik kljub podporni tehnologiji ne more učinkovito uporabljati vsebine.

Podobno velja za povečevalnike in prilagoditve kontrasta: če se ob povečavi besedilo prekriva, izgine ali postane nepregledno, tehnologija ne more nadomestiti slabe zasnove.

Primer uporabe brajeve vrstice:

Oseba uporablja brajevo vrstico, povezano z računalnikom, za branje in navigacijo po digitalnih vsebinah.

Video: Persone – zgodbe uporabnikov z vidnimi oviranostmi

Primeri iz resničnega življenja, ki prikazujejo, kako pomembna je dostopna zasnova za uporabnike z oviranostmi vida:

Zakaj to koristi vsem

Dostopnost za vidne oviranosti izboljša uporabniško izkušnjo tudi za druge: starejše uporabnike, ljudi v slabih svetlobnih razmerah, na mobilnih napravah ali ob začasnih težavah z vidom.

Ko je vsebina jasna, berljiva in prilagodljiva, jo lažje uporabljajo vsi.

Povezava s smernicami dostopnosti (WCAG)

Področje dostopnosti za uporabnike z vidnimi oviranostmi naslavljajo številni kriteriji uspeha WCAG, med drugim:

  • 1.1.1 Nebesedilna vsebina
  • 1.3.1 Informacije in razmerja
  • 1.4.1 Uporaba barve
  • 1.4.3 Kontrast (najmanjši)
  • 1.4.4 Sprememba velikosti besedila
  • 1.4.10 Prilagajanje vsebine
  • 1.4.11 Nebesedilni kontrast
  • 2.4.6 Naslovi in oznake

Ti kriteriji zagotavljajo, da so informacije zaznavne, razumljive in uporabne tudi za ljudi, ki vsebine ne vidijo na običajen način. S tem omogočajo učinkovito uporabo podpornih tehnologij ter izboljšujejo dostopnost, berljivost in uporabniško izkušnjo za vse uporabnike.