Oviranosti sluha vplivajo na način, kako posamezniki zaznavajo zvočne informacije in komunicirajo v digitalnem okolju. Te oviranosti niso omejene zgolj na popolno gluhoto, temveč vključujejo prirojeno ali pridobljeno gluhoto, delno izgubo sluha ter situacijske omejitve, kot so hrupno okolje ali uporaba naprave brez zvoka. Zmožnosti uporabnikov se lahko s starostjo ali zdravstvenim stanjem spreminjajo, zato je pomembno, da informacije niso odvisne izključno od zvoka in so vedno dostopne tudi v vizualni ali besedilni obliki.
Kako osebe z oviranostmi sluha uporabljajo splet
Uporabniki z oviranostmi sluha splet večinoma uporabljajo vizualno. Informacije pridobivajo prek besedila, slik, ikon in videov, vendar imajo težave, kadar je pomembna vsebina podana samo z zvokom. To so lahko video posnetki brez podnapisov, zvočna obvestila brez vizualnega opozorila ali navodila, ki temeljijo izključno na govoru.
Nekateri uporabniki uporabljajo slušne aparate, kohlearne vsadke ali druge slušne pripomočke, ki jim pomagajo zaznavati zvok, vendar ti ne zagotavljajo vedno popolnega razumevanja govora, zlasti pri slabši kakovosti zvoka, hitrem govoru ali več zvočnih virih hkrati. Zato se tudi uporabniki s slušnimi aparati pogosto zanašajo na vizualne informacije, kot so podnapisi, besedilni opisi in jasna vizualna obvestila.
Za nekatere gluhe uporabnike je znakovni jezik primarni jezik, medtem ko je pisani jezik drugi ali tuji jezik. Takšni uporabniki splet lažje razumejo, kadar so ključne informacije poleg besedila na voljo tudi v znakovnem jeziku, na primer v obliki videoposnetkov z tolmačem v slovenski znakovni jezik. To je še posebej pomembno pri kompleksnih vsebinah, uradnih postopkih, navodilih ali izobraževalnih gradivih. Uporaba znakovnega jezika pa ni le dobra praksa, temveč je v Sloveniji pri upravnih in drugih uradnih postopkih tudi zakonsko obvezna.
Video: Kako osebe z oviranostmi sluha uporabljajo splet
Predlog video vsebin:
Primeri ovir iz prakse
V praksi se ovire za uporabnike z oviranostmi sluha pogosto pojavijo na naslednjih mestih:
- videi nimajo podnapisov ali prepisa govora,
- zvočna navodila ali razlage niso podprte z besedilom,
- zvočna opozorila (npr. napake, obvestila) nimajo vizualnega prikaza,
- samodejno predvajanje zvoka brez nadzora uporabnika,
- vsebine, kjer je pomen informacij odvisen od tona ali zvočnih učinkov.
Takšne ovire uporabnikom onemogočajo razumevanje vsebine ali jih izključujejo iz uporabe storitve, čeprav bi jih bilo z razmeroma preprostimi prilagoditvami mogoče odpraviti.
Primer video vsebine brez podnapisov:
Kako izgleda dobra dostopna rešitev
Dostopna rešitev za uporabnike z oviranostmi sluha pomeni, da so vse ključne informacije dostopne tudi brez zvoka. To vključuje:
- videe s kakovostnimi in sinhroniziranimi podnapisi,
- video vsebine ali ključne informacije, kadar je to smiselno, podprte tudi z znakovnim jezikom,
- prepise zvočnih vsebin, kot so podcasti ali zvočna navodila,
- vizualna obvestila namesto ali poleg zvočnih opozoril,
- možnost nadzora nad predvajanjem zvoka (vklop, izklop, pavza),
- jasno in razumljivo besedilno komunikacijo.
Ko so ti pogoji izpolnjeni, lahko uporabniki samostojno in zanesljivo uporabljajo digitalne storitve, ne glede na svoje slušne zmožnosti.
Video: Persone – zgodbe uporabnikov z oviranostmi sluha
Primeri iz resničnega življenja, ki prikazujejo, kako pomembna je dostopna zasnova za uporabnike z oviranostmi sluha:
Zakaj to koristi vsem
Dostopnost za oviranosti sluha ne koristi le gluhim in naglušnim uporabnikom, temveč tudi širši javnosti. Podnapisi so uporabni v hrupnem okolju, pri uporabi mobilnih naprav brez zvoka ali pri učenju tujih jezikov. Ko so informacije jasno podane tudi vizualno, postane splet bolj razumljiv, prilagodljiv in uporaben za vse.
Povezava s smernicami dostopnosti (WCAG)
Področje dostopnosti za uporabnike z oviranostmi sluha naslavljajo številni kriteriji uspeha WCAG, med drugim:
- 1.2.1 Samo zvok in samo video (vnaprej posneto)
- 1.2.2 Podnapisi (vnaprej posneto)
- 1.2.4 Podnapisi (v živo)
- 1.2.6 Znakovni jezik (vnaprej posneto)
- 1.4.2 Nadzor zvoka
Ti kriteriji zagotavljajo, da zvočne informacije niso edini način dostopa do vsebine ter da so pomembne informacije na voljo tudi v besedilni, vizualni ali znakovni obliki. S tem omogočajo boljše razumevanje vsebin uporabnikom z oviranostmi sluha in izboljšujejo uporabniško izkušnjo za vse.