Govorne oviranosti vplivajo na način, kako posamezniki govorijo, tvorijo zvoke ali uporabljajo govor za komunikacijo. Te oviranosti se lahko kažejo kot nejasen govor, težave z izgovorjavo, počasnejše oblikovanje besed ali popolna nezmožnost govorne komunikacije. Zato digitalne storitve ne smejo predpostavljati, da lahko uporabnik informacije posreduje ali upravlja storitve izključno z govorom.
Govorne oviranosti vključujejo na primer jecljanje, apraksijo govora, dizartrijo, afazijo, motnje govora po možganski kapi, poškodbah ali nevroloških obolenjih, pa tudi začasna stanja, kot so utrujenost, stres ali bolezni. Zmožnosti uporabnikov se lahko s časom spreminjajo, zato je pomembno, da so digitalne storitve prilagodljive in ne temeljijo na govorni interakciji kot edinem načinu uporabe.
Kako osebe z govornimi oviranostmi uporabljajo splet
Osebe z govornimi oviranostmi splet večinoma uporabljajo brez govora ali z uporabo alternativnih načinov komunikacije. Pogosto se zanašajo na podporne tehnologije, kot so komunikacijske naprave, pretvorba besedila v govor ali prilagojene aplikacije za sporazumevanje.
Te tehnologije uporabnikom omogočajo sodelovanje in komunikacijo brez govora, vendar same po sebi ne morejo nadomestiti slabo zasnovanih digitalnih storitev. Če spletna stran zahteva glasovne ukaze, telefonsko potrditev, glasovno avtentikacijo ali ne ponuja besedilnih alternativ, uporabniki z govornimi oviranostmi ne morejo enakovredno uporabljati storitev.
Primeri ovir iz prakse
V praksi se ovire za uporabnike z govornimi oviranostmi pogosto pojavijo v naslednjih primerih:
- kontakt je mogoč samo preko telefonske številke, brez možnosti besedilnega klepeta ali pisne komunikacije,
- spletne storitve zahtevajo glasovne ukaze brez alternativnega vnosa,
- prijava ali potrditev identitete je mogoča le prek telefonskega klica.
Takšne ovire lahko uporabnikom popolnoma onemogočijo dostop do storitev, čeprav bi jih bilo z razmeroma preprostimi prilagoditvami mogoče učinkovito odpraviti.
Primer ovire za osebe z govornimi oviranostmi:
Kako izgleda dobra dostopna rešitev
Dostopna rešitev za uporabnike z govornimi oviranostmi omogoča, da komunicirajo in uporabljajo spletne storitve brez govora. To pomeni, da:
- govor nikoli ni edini način upravljanja ali komunikacije,
- postopki ne zahtevajo hitrega ali tekočega govora,
- so na voljo alternativni načini komunikacije, kot so elektronska pošta, obrazci ali klepet,
- identifikacija in potrjevanje ne temeljita izključno na govorni komunikaciji,
- uporabniki lahko uporabljajo podporne tehnologije za komunikacijo.
Ko so ti pogoji izpolnjeni, lahko uporabniki samostojno in zanesljivo uporabljajo digitalne storitve, ne glede na svoje govorne zmožnosti.
Zakaj to koristi vsem
Dostopnost za govorne oviranosti ne koristi le osebam z dolgotrajnimi govornimi težavami, temveč tudi uporabnikom v hrupnem okolju, ob začasnih zdravstvenih težavah, pri uporabi javnih prostorov ali kadar govor preprosto ni praktičen.
Ko digitalne storitve omogočajo več načinov komunikacije in upravljanja, postanejo bolj prilagodljive, zanesljive in uporabne za vse.
Povezava s smernicami dostopnosti (WCAG)
Področje dostopnosti za uporabnike z govornimi oviranostmi naslavljajo predvsem naslednji kriteriji uspeha WCAG:
- 2.1.1 Tipkovnica
- 2.1.2 Brez pasti za tipkovnico
- 2.1.4 Bližnjične tipke z enim znakom
- 3.3.2 Oznake ali navodila
- 3.3.3 Predlog za odpravo napak
Ti kriteriji pomagajo zagotavljati, da uporabnikom za uporabo storitev ni treba uporabljati govora ter da imajo na voljo alternativne načine vnosa, komunikacije in potrjevanja informacij. S tem omogočajo bolj samostojno uporabo digitalnih storitev in izboljšujejo uporabniško izkušnjo za vse.