Pomoč osebja

Dostopnosti ne ustvarjajo le prostorske prilagoditve, temveč tudi usposobljeni ljudje, ki znajo primerno pomagati.

Dobro usposobljenega vodnika nikoli ne pozabiš. Ko sem doživel takšnega vodnika, sem resnično lahko začutil vsebino muzejske postavitve, bistvo razstave in razumel pomen eksponatov, ki sem jih tipal, ali pomen slike, ki je bila zvočno opisana. Kot človek sem se spremenil, saj mi je znal pričarati veččutno izkušnjo, ki je sicer zaradi slepote ne bi imel ali pa bi bila zelo omejena.

Dober vodnik mi omogoči resničen užitek v kulturi in umetnosti, obogatitev znanja in mojega pogleda na svet.

Za dostopnost javne ustanove niso dovolj prostorske prilagoditve, pomembno jo lahko izboljšamo tudi z organizacijskimi ukrepi. Vratar, receptor, vodnik ali drugi zaposleni, ki so zadolženi za sprejem obiskovalcev, lahko z ustreznim podajanjem informacij ali spremljanjem oseb z okvaro vida po objektu pripomorejo, da postanejo prostor in vsebine v njem občutno dostopnejše. Vendar pa vsaka pomoč ni enako učinkovita – osebje mora poznati določene zakonitosti vodenja slepih in slabovidnih, opisovanja predmetov in poti itd. Zato so v tem pogledu izjemno pomembna usposabljanja zaposlenih, ki jih izvaja specialni pedagog za okvare vida – tiflopedagog.