- Prispevek pripravili:
- Svet slovenskih organizacij
Digitalna dostopnost ni vprašanje, ki bi bilo omejeno le na proizvode ali storitve, namenjene javnosti, temveč je pomembna tudi pri načrtovanju delovnega okolja. To pomeni, da mora organizacija, ki želi biti vključujoča, pri oblikovanju delovnih mest upoštevati tudi potrebe oseb z različnimi oviranostmi.
Digitalna dostopnost pomeni načrtovanje, razvoj in zagotavljanje digitalnih tehnologij, proizvodov in storitev tako, da jih lahko zaznajo, razumejo in uporabljajo vsi ljudje, ne glede na njihove sposobnosti, oviranosti ali situacijske oziroma začasne omejitve.
Evropska zakonodaja na področju dostopnosti delovnih mest žal ni povsem enotna. Evropska komisija je za zmanjševanje razlik uvedla Sveženj za zaposlovanje invalidov in Strategijo o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030, ki določata skupne pristope na področjih vključujočega zaposlovanja, prilagajanja delovnih mest, fleksibilnega dela in uporabe podpornih tehnologij.
Organizacije se včasih srečujejo s težavami pri izvajanju vseh teh zahtev, predvsem pa pri ustvarjanju delovnega okolja, ki je dejansko vključujoče in dostopno vsem. Jasno je, da ne gre za enkraten proces, temveč za dolgoročno pot. Z razvojem novih tehnologij in orodij je treba vključevati nove rešitve ter tako ustvarjati in ohranjati vključujoče delovno okolje. Gre torej za proces, ki se nenehno razvija glede na potrebe zaposlenih, razvoj tehnologije in morebitne spremembe zakonodaje.
Prvi korak je ocena potreb zaposlenih, na primer z anketami, razgovori in drugimi oblikami ocenjevanja. Nato je treba analizirati obstoječo tehnološko opremo organizacije – katero strojno in programsko opremo uporablja ter katera podporna orodja so na voljo. Dostopnost je treba vključiti že v fazo načrtovanja ter preverjati skladnost z zahtevami WCAG oziroma standardom EN 301 549. Potrebne so lahko tudi spremembe pri upravljanju organizacije, na primer jasna določitev odgovornosti in uvedba novih postopkov.
Pri doseganju teh ciljev lahko organizacije uporabljajo podporne tehnologije, vendar te same po sebi niso dovolj. Vse pomembnejše postajajo tudi podporne tehnologije, ki uporabljajo umetno inteligenco. Pomembno je, da so vsa uporabljena orodja že od začetka zasnovana ob upoštevanju zahtev in standardov dostopnosti Evropske unije. Tako se lahko zmanjša potreba po poznejših prilagoditvah ter s tem povezani izgubi časa in dodatnih stroških.
Digitalno dostopnost na delovnem mestu je mogoče dolgoročno zagotavljati predvsem s podporo vodstva organizacije, rednim usposabljanjem zaposlenih ter stalnim preverjanjem dostopnosti. Tako se lahko organizacija pravočasno prilagaja novim potrebam, tehnologijam in zahtevam.
