- Prispevek pripravili:
- Svet slovenskih organizacij
Od 28. junija 2025 se uporabljajo določbe Direktive (EU) 2019/882, bolj znane kot Evropski zakon o dostopnosti (EAA). Ta zakonodaja predvideva korenito in globoko spremembo načina načrtovanja, proizvodnje in ponujanja tako digitalnih izdelkov kot storitev. Cilj teh direktiv je zagotoviti dostop do teh izdelkov in storitev vsem državljanom, tudi tistim z invalidnostjo ali omejenimi zmožnostmi.
Priprava evropske direktive je postala prednostna naloga, saj je danes digitalni svet del našega vsakdanjega življenja: za delo, študij, komunikacijo, opravljanje bančnih poslov, rezervacijo zdravniških pregledov; kljub temu večina spletnih strani ni (bila) dostopna vsem ljudem (v Italiji je skoraj 13 milijonov ljudi z nekakšno vidno, slušno, gibalno ali kognitivno invalidnostjo). Cilj teh pravil je pravzaprav odpraviti digitalne ovire, tako da bodo ti izdelki in storitve vključujoči, pravičnejši in hkrati bolj konkurenčni. Razmišljati je treba v smislu, da dostopnost ni privilegij, ampak pravica.
Obstaja veliko izdelkov in storitev, ki morajo upoštevati te smernice, med njimi: strojna oprema, pametni telefoni, računalniki, bralniki e-knjig; programska oprema, operacijski sistemi in uporabniški vmesniki; plačilne naprave, POS-terminali in bankomati; digitalne bančne storitve, e-trgovina, elektronska komunikacija; prevoz (letalski, pomorski, železniški) in spletne platforme za rezervacije; avdiovizualni mediji in storitve pretočnega predvajanja.
Zagotoviti je treba, da je vsak digitalni izdelek ali storitev zaznavna, uporabna, razumljiva in zanesljiva (štirje stebri dostopnosti), ter da so vmesniki, oznake, navodila in sistemi avtentifikacije dostopni osebam z različnimi invalidnostmi (vidnimi, slušnimi, gibalnimi ali kognitivnimi) ter združljivi s podporno tehnologijo.
Za tiste, ki se ne prilagodijo, so v Italiji predvidene kazni (od 2.500 do 40.000 evrov), poleg tega pa še kazen v višini do 5 % prometa za tiste, ki se ne prilagodijo po prejemu opozorila. Za podjetja tveganje ni le ekonomsko (zaradi kazni ter tudi zaradi izključitve in izgube uporabnikov), temveč tudi na ravni ugleda.
Prilagajanje standardom EAA je priložnost za inovacije, širitev trga in okrepitev ugleda na področju ESG; ne gre le za izogibanje kaznim, temveč za sprejetje trajnostne in vključujoče vizije digitalne prihodnosti.
Na vse bolj konkurenčnem trgu dostopnost postaja strateška prednost: omogoča doseganje širše javnosti (starejših, invalidov, uporabnikov z zastarelimi napravami ali počasnimi internetnimi povezavami), krepi podobo podjetja kot odgovornega in trajnostnega ter pomaga privabiti talente, ki so občutljivi na vrednote vključevanja.
V ta namen bodo morala podjetja s pomočjo strokovnjakov za dostopnost preveriti tehnično skladnost svojih izdelkov in storitev ter zasnovati vključujočo zasnovo, kar pomeni, da morajo izdelek ali storitev že od samega začetka zasnovati z vgrajeno dostopnostjo, pri čemer morajo v testiranje vključiti tudi ljudi z različnimi sposobnostmi. Na ta način bodo ustvarila bolj pravičen, odprt, vključujoč in konkurenčen izdelek ali storitev.
