- Prispevek pripravili:
- Basilica di Aquileia
Eno najpogostejših vprašanj pri obravnavi dostopnosti kulturne dediščine je, kako predstaviti izjemen in večplasten prostor ljudem, ki ga ne morejo videti. Vid je namreč pri turističnih ogledih najpogosteje uporabljen čut, medtem ko se kulturnih dobrin in zgodovinskih predmetov praviloma ne sme dotikati. Oglejska patriarhalna bazilika, ki je od leta 1998 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine, je na to vprašanje odgovorila prav z dotikom. V okviru projekta Basilica per Tutti so bili razviti pripomočki, ki osebam z okvaro vida omogočajo samostojno raziskovanje kulturne dediščine ter neposreden stik s predmeti spreminjajo v izkušnjo spoznavanja. Med njimi posebej izstopata tiflološka plošča Salomonov vozel in tridimenzionalni model bazilike – dva različna, vendar dopolnjujoča se pripomočka, namenjena temu, da postanejo dostopni tako mozaiki kot tudi arhitektura celotnega kompleksa.
Od mozaikov do dotika
Mozaični tlak Oglejske bazilike je največji zgodnjekrščanski mozaik v zahodnem svetu. Z opazovanjem lahko obiskovalec občuduje njegove oblike, barve in simboliko, razumevanje njegove zgradbe pa je bilo do nedavnega ljudem brez vida skoraj nedosegljivo. Zato je bila izdelana tiflološka plošča, posvečena Salomonovemu vozlu, enemu najbolj prepoznavnih simbolov oglejskega mozaika. Gre za izjemno zvesto reprodukcijo izvirnika v naravni velikosti, posebej zasnovano za raziskovanje z rokami. Z otipavanjem različnih plasti mozaika si lahko slepe osebe ustvarijo miselno podobo njegove oblike ter celo zaznajo razlike med posameznimi mozaikovimi kockami, ki sestavljajo motiv.
Plošča hkrati prikazuje tudi, kako nastane mozaik. Prekrivanje različnih gradbenih plasti omogoča razumevanje celotnega postopka izdelave – od priprave podlage do polaganja mozaikovih kock. Gre za pripomoček, namenjen dostopnosti, ki pa se izkaže kot dragocen tudi za učence, mlade in radovedne obiskovalce, saj ponuja drugačen način spoznavanja antične umetnine. Prav zaradi te dvojne funkcije predstavlja model edinstven primer v svetovnem merilu in rešitev, ki bi jo bilo mogoče uporabiti tudi v številnih drugih kulturnih ustanovah.
Razumevanje prostora z dotikom
Poleg tiflološke plošče je projekt Basilica per Tutti obogaten še z enim pripomočkom za tipno raziskovanje – tridimenzionalnim modelom bazilike, razvitim v sodelovanju z Inštitutom za slepe Francesco Cavazza iz Bologne. Maketa prikazuje baziliko tako v tlorisu kot tudi v njeni prostorski podobi. Izdelana je iz različnih vrst lesa, kar omogoča, da obiskovalci z dotikom zaznajo obliko stavbe, njene prostornine in razporeditev prostorov. Posebnost modela je možnost, da se ga odpre in tako – ali bolje rečeno, razišče – tudi notranjo razporeditev prostorov. Na ta način se obisk začne še pred vstopom v baziliko, saj si obiskovalec lahko ustvari miselni zemljevid, ki mu olajša orientacijo med ogledom.
Sistem dopolnjujejo še taktilne table PIAF, ki nekatere mozaike pretvorijo v reliefne risbe, enostavne za tipno raziskovanje, ter tako osebam z okvaro vida ponujajo dodatne možnosti za spoznavanje kulturne dediščine.
Raziskovanje dediščine skozi dotik
Tiflološka plošča Salomonov vozel in tridimenzionalni model bazilike sta dva primera, kako lahko dostopnost razširi načine spoznavanja kulturne dediščine. Ne nadomeščata izkušnje obiska, temveč jo bogatita in ponujata različne poti približevanja istemu spomeniku. Projekt Basilica per Tutti tudi tokrat dokazuje, da dostopnost ne pomeni ustvarjanja ločenih poti, temveč ponudbo različnih orodij, ki vsakomur omogočajo, da vzpostavi osebni odnos do zgodovine, umetnosti in arhitekture Oglejske bazilike. Kajti kulturna dediščina, priznana kot svetovna dediščina človeštva, je lahko zares skupna le tedaj, ko jo je mogoče odkrivati z vsemi čuti.
