- Prispevek pripravili:
- MDSS Nova Gorica
Dostopnost je pojem, ki se uporablja v zvezi z zagotavljanjem enakih možnosti za vse. Med ljudmi je dostopnost znana predvsem v zvezi z odpravljanjem grajenih ovir za ljudi na invalidskih vozičkih. Zagotavljanje dostopnosti pa ni pomembno le zanje, temveč za vse ljudi, ki imajo težave z gibanjem, sprejemanjem informacij in komunikacijo. Naša družba se stara, zato je zagotavljanje dostopnih prostorov in storitev postalo nujno. Težave z vidom, sluhom in gibanjem so namreč zelo povezane tudi s staranjem.
Digitalna dostopnost
Tudi v digitalnem svetu se dostopnosti ne moremo več izogniti. Za mnoge ljudi so spletne strani, aplikacije in e-storitve glavni, in včasih edini, stik z javnimi institucijami. Digitalna dostopnost pomeni, da lahko nekdo spletno stran, aplikacijo ali digitalno storitev uporablja samostojno, brez pomoči druge osebe. Ne gre za zapletene rešitve. Pogosto gre za majhne odločitve, ki pa pomembno izboljšajo kakovost življenja.
Digitalna dostopnost ni tehnična podrobnost. Je vprašanje, ali nekdo lahko sam:
- uredi zadevo,
- dobi informacijo
- ali sodeluje v digitalnem okolju.
In zelo pogosto velja: kar je digitalno dostopno za ljudi z oviranostmi, je preprosto boljše za vse uporabnike.
Dostopnost do informacij
V današnjem svetu so informacije ključne. Ampak informacija, ki ni dostopna, v resnici ne obstaja. Če je zapisana v jeziku, ki ga ne razumemo, če je skrita na spletni strani, ki je ne moremo uporabljati, ali če je objavljena prepozno – potem za marsikoga nima nobene vrednosti.
Dostopne informacije so:
- napisane jasno in razumljivo,
- na voljo v različnih oblikah
- dostopne tudi tistim, ki uporabljajo bralnike zaslona ali druge pripomočke.
Ko so informacije dostopne, postanejo ljudje bolj samostojni. Samostojnost pa pomeni več zaupanja – vase in v institucije.
Dostopnost do prostora
Ko govorimo o dostopnosti, najprej pomislimo na prostor. Na to, ali lahko nekdo sploh pride do vrat, vstopi v stavbo, najde pravo pot in se v prostoru znajde. A dostopen prostor ni samo klančina ali dvigalo. Gre za vprašanje, ali se v prostoru počutimo varne, dobrodošle in samostojne. Za nekoga je ovira stopnica. Za drugega slaba osvetlitev, nečitljive oznake ali preveč zapletena orientacija. Zato danes ne govorimo več o prilagoditvah za “posebne skupine”, ampak o prostorih, ki so od začetka zasnovani tako, da jih lahko uporablja vsakdo – starejši, gibalno ovirani, slepi in slabovidni, starši z vozički, pa tudi tisti, ki se v prostoru znajdejo prvič.
Dostopen prostor pomeni: “Tukaj lahko sodelujem.”
Dostopnost storitev
Tudi najbolj urejen prostor ne pomeni veliko, če storitev v njem ni zares dosegljiva. Dostopna storitev pomeni, da jo lahko človek uporablja brez strahu, brez poniževanja in brez nepotrebnih zapletov.
Včasih to pomeni, da imamo na voljo več poti:
- osebno,
- po telefonu
- ali digitalno.
Včasih pa pomeni nekaj zelo preprostega: da si nekdo vzame čas, posluša in razloži. Prava dostopnost storitev se ne skriva le v pravilnikih in obrazcih, ampak v odnosu, razumevanju in pripravljenosti pomagati. Dobra storitev ni tista, ki je enaka za vse, ampak tista, ki se zna prilagoditi različnim ljudem.
Izobraževanja in ozaveščanje o dostopnosti
Dostopnost se ne zgodi sama od sebe. Zanjo sta potrebna znanje in zavedanje – predvsem pri tistih, ki:
- načrtujejo storitve,
- razvijajo digitalne rešitve,
- sprejemajo odločitve.
Izobraževanje in ozaveščanje ponudnikov in odločevalcev pomeni razumeti, da dostopnost ni dodatna zahteva ali strošek, ampak naložba v kakovost, uporabnost in prihodnost. Projekti, kot je DigARegion, imajo tu ključno vlogo. Pomagajo razložiti, kaj dostopnost pomeni v praksi, ponujajo konkretne primere in pokažejo, da se da stvari izboljševati postopno – korak za korakom.
Ko imajo odločevalci znanje, lahko sprejemajo boljše odločitve. Ko imajo ponudniki razumevanje, lahko ustvarjajo boljše storitve.